Bruselj zatrjuje, da ne bo “Guantanama za migrante” zunaj EU
Svet
21. 06. 2018, 14.36
, posodobljeno: 29. 06. 2018, 13.40
EU po drami z migranti na ladji Aquarius, ki so bili ujeti na morju, ker vkrcanja nista dovolili ne Italija ne Malta, načrtuje vzpostavitev centrov za obravnavo migrantov zunaj unije. Med možnimi gostiteljicami se omenjajo Albanija, Tunizija in Libija. V Bruslju so sicer danes zatrdili, da nikakor ne bo "Guantanama za migrante" zunaj EU.
BRUSELJ
> EU načrtuje "regionalne platforme za izkrcanje", ki naj bi zagotovile hitro obravnavo prebežnikov ter ločitev ekonomskih migrantov od tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar naj bi ljudi odvrnilo od nevarnih potovanj, izhaja iz osnutka sklepov vrha unije.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je danes v Bruslju povedal, da se preučuje možnost za razširitev sodelovanja s severnoafriškimi državami pri regionalnih shemah za izkrcanje, a da za zdaj nobena država ni potrdila, da je pripravljena gostiti migrante.
Ohromelost unije pri iskanju konsenza o azilni reformi je za politične igre izkoristil predsednik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer, bavarske sestre Krščansko-demokratske unije (CDU) Angele Merkel, ki ga čakajo jeseni težke volitve. CSU grozi z enostranskimi ukrepi na meji, konkretno z množičnim vračanjem migrantov, če ne bo evropskih rešitev. Notranji migracijski spor ogroža stabilnost nemške vlade, zato poskušajo v EU Merklovi pomagati. To je bil temeljni razlog za sklic nedeljskega vrha, ki je bil sprva zamišljen kot vrh Nemčije, Francije, Italije in Avstrije z Evropsko komisijo, a je odprto javno vabilo šefa komisije Jean-Clauda Junckerja povzročilo precejšnji kaos glede udeležbe.
"Ko gre za vzpostavljanje zunanjih centrov v drugih državah po Evropi, želim biti zelo jasen: sem proti Guantanamu za migrante. To je v nasprotju z evropskimi vrednotami," je poudaril komisar, sklicujoč se na ameriški zapor terorističnih osumljencev na Kubi.
Neuradno se sicer omenjajo načrti, da bi središče za obravnavo migrantov vzpostavili v Albaniji, v zameno za obljubo o začetku pristopnih pogajanj s to državo. Pri tem se sicer zatika, zlasti zaradi resnih težav v tej državi z organiziranim kriminalom in korupcijo.
Voditelji naj bi se v nedeljo znova zavezali tudi k odločni zaščiti zunanje meje, pri čemer naj bi podprli postopno kadrovsko krepitev evropske agencije za mejno in obalno stražo, vzpostavljene leta 2016 na podlagi Frontexa, na do 10.000 do konca leta 2020. Komisija pred nedeljskim srečanjem izpostavlja tudi predlog nove zakonodaje, ki bi omogočila preobrazbo mejne in obalne straže v pravo mejno policijo EU z lastnimi pristojnostmi za zaščito zunanje meje, ter nove zakonodaje za preobrazbo evropskega azilnega urada Easo v pravi evropski azilni organ, ki bi obravnaval prošnje za azil.
Načrti za vzpostavitev centrov za obravnavo migrantov so sicer le del migracijske enačbe, ki jo bodo poskušali voditelji rešiti prihodnji teden. Rešitev ključnega problema pri sprejemanju evropske azilne reforme - vprašanja spornih begunskih kvote - sicer ni na vidiku.
Avramopulos je danes nakazal, da bo EU rok za dogovor o azilni reformi znova preložila, tokrat naj bi zastavila cilj, da je dosežen do konca leta.
Trenutna evropska azilna pravila, po katerih je za obravnavo prošnje za azil pristojna prva država vstopa, se je v migracijski krizi leta 2015 izkazala za popolnoma neučinkovito. Velik problem, zlasti za priljubljeno ciljno državo migrantov Nemčijo, so sekundarne migracije, prosto prehajanje prebežnikov v schengenskem prostoru.
Avramopulos je danes poudaril, da se v nedeljo ne bodo sprejemale odločitve, temveč bodo to samo posvetovanja, ki naj bi utrla pot odločitvam na vrhu unije konec prihodnjega tedna.
Osnutek izjave, ki naj bi jo sprejeli voditelji v nedeljo, kaže, da se bodo zavezali k prizadevanjem za nadaljnje zmanjšanje nezakonitih migracij v Evropo in sekundarnih gibanj znotraj EU ter izrazili nasprotovanje enostranskim in neusklajenih ukrepom.
"Enostranski, neusklajeni ukrepi ne bi bili le manj učinkoviti, temveč bi resno ogrozili proces evropske integracije in dosežke schengna," piše v osnutku nedeljske izjave.
Obenem v osnutku piše, da se voditelji zavedajo potrebe po znatnem zmanjšanju sekundarnih gibanj, med drugim s preprečevanjem nezakonitih prehodov notranjih mej in zagotavljanjem hitrega vračanja migrantov.