Slovo, kot si ga je slovita sežanska sedmica zaslužila

Ura se sicer ni ustavila sedem sekund pred koncem tekme, kot si je želel Primož Brezec, ki je vso kariero igral v dresu s številko 7, ki jo je podedoval od očeta Hilarija. Tok igre je določil, da je čas za uradni konec kariere 11,5 sekund pred koncem tekme 17. kroga druge SKL sezone 2017/18.

Odpri galerijo

SEŽANA > In Primož Brezec je ob gromkem aplavzu približno 1600 gledalcev tedaj zapustil igrišče in odšel na klop, v košarkarsko zgodovino, a zagotovo ne v pozabo. Vsaj ne v domačem kraju, za katerega so sicer mnogi mislili, da ga je že pozabil. Sobotni večer, za katerega si vse pohvale za zelo dobro organizacijo zaslužijo v domačem klubu Mesarija Prunk, je bil nostalgičen, saj je veliko prisotnih v dvorani vrtelo spomine v devetdeseta leta, ko je bila velika športna dvorana na košarkarskih tekmah lepo zapolnjena, na derbijih pa polna do zadnjega kotička. Tako kot v soboto. In še nekaj spominov se je odvrtelo v zadnjih dveh minutah tekme, ko je bila na igrišču skoraj v celoti domača peterka - Alen Mevla, Kristjan Stepančič,Miha Brundula in Primož Brezec, za kako sekundo pa bi bila čisto vsa, če ne bi ravno iz igre odšel Žiga Kukanja. Primož je pokazal, da še ni za v staro šaro, večino energije pa je porabil v prvi četrtini. Tekmo je vzel celo preresno in jo končal z dvojnim dvojčkom - 19 točk, bil je prvi strelec mesarjev, in 12 skoki, zadel je trojko (takrat je stekel do mame Irene in očeta Hilarija ob robu igrišča), dobil nešportno osebno napako. Torej skoraj vse, kar se da na košarkarski tekmi. V vzdušje in tekmo se občasno ni vklopil le organizirani del gostujočih navijačev z žaljivim vzklikanjem in transparentom.

Tako je vsaj za eno soboto Sežana povsem oživela, saj je bilo v lokalih živahno že več kot uro pred tekmo, ko so se zbirali mnogi, ki jih na košarkarske tekme ni bilo že dolgo, tudi desetletje in več. Še bolj živahno je bilo pred dvorano. Nekateri so ostali razočarani, saj so več kot pol ure pred tekmo vstopnice pošle. Veliko je bilo znanih domačih košarkarskih obrazov, ki so pisali zgodovino v dvorani, tudi oba nekdanja predsednika kluba in zadnja direktorja Kraškega zidarja, Stane Fabjan in Radoš Lipanje. Imen je preveč, da bi lahko vse zapisali, zato pa omenjamo le najbolj znane opažene nekdanje košarkarje, reprezentante in trenerje, kot so Slobodan Subotić, Zmago Sagadin, Bogdan Tanjević, selektor Rado Trifunović, ki je Brezcu po tekmi izročil uokvirjen reprezentančni dres. Med igralci so bili Vlado Ilievski, Uroš Slokar, Erazem Lorbek, Sani Bečirović,Vladimer Boisa, ki je tudi podpredsednik gruzijske košarkarske zveze, Boris Gorenc, Brezčev zadnji menedžer, pa Goran Jagodnik in Matej Avanzo, ki zdaj združujeta moči v Sixtu Primorski. Slednji je bil še ne tako dolgo nazaj direktor košarkarskih reprezentanc ... Ne gre prezreti, da je bil tehnični komisar tekme ena od legend Olimpije Slavko Kotnik.

Med tekmo so vseskozi navijali igralci domačih mlajših selekcij, po tekmi pa je sledil še slavnostni del. Veliko in težko žogo iz kamna je Primožu izročil župan Davorin Terčon, darili zanj pa sta imela še predsednik Plame pur Tomaž Slavec in predsednik domačega kluba Andrej Prunk.

“Izredno sem vesel, da je bila polna dvorana, pred tolikšnim občinstvom doma še nisem igral. Bila je prava tekma, boj do konca, tudi iskrilo se je, ampak pomembna je zmaga. Bila je moja tiha želja, da čisto na koncu še kaj pokažem in to sem uresničil. V drugem polčasu so mi moči že malo pojenjale. Razmišljal sem, da bi skušal tudi zabiti, ampak glava hoče, telo pa opozarja in pravi - ne. Zadnji čas je bil, da sem rekel košarki zbogom in se lahko poslovil v primernem slogu. Košarka mi je dala vse, je moje življenje, videl sem veliko sveta. Hvala vsem, ki so se potrudili za moje tekmovalno slovo, zdaj bomo pa še kaj spili in pojedli,” so bile zadnje Brezčeve besede v vlogi košarkarja, medtem ko ga je obkrožala množica otrok.

Sledila je še upokojitev dresa s številko 7, nato pa zabava, ki je bila je bila v sosednji mali košarkarski dvorani, kjer je bil na vrsti tretji polčas slovesa, ki ga je na odru opravil raper 6Pack Čukur.

---