Pravih članov je vse manj

Iz minulih sezon že znani trendi v primorski moški atletiki so se nadaljevali tudi lani. Med člani vztraja vse manj obetavnih mladincev. AK Gorica sicer ostaja najboljši primorski klub, a se je naraščajoči osip močno poznal. V slovenskem pokalu je z lanskega drugega padel na deveto mesto.

Spodbudno je, da na Primorskem - v Novi Gorici, Posočju, Postojni in Kopru - krepijo delo z otroškimi in ostalimi mlajšimi kategorijami. Če bo več otrok dosegalo izide državne ravni še v mladinski konkurenci, jih bo morda več - rezultatsko in denarno - preživelo skok v člansko konkurenco. Na Primorskem žal ni (predvsem denarno) dovolj močnega okolja, ki bi lahko zagotovilo profesionalen način dela v članski moški atletiki. Najboljši in najbolj vztrajni se zato odločajo za združevanje študija in atletike v treh ljubljanskih klubih, profesionalno pot pa je s selitvijo v italijanski klub Virtus Lucca ubral le ta čas najboljši specialist za troskok v Sloveniji Jan Luxa iz Senadol pri Sežani. Pet lastnikov najboljših primorskih rezultatov leta 2018 nosi majice klubov izven Primorske. Večina atletov po koncu mladinskega staža in kakšni amaterski sezoni obesi copate na klin.

Tudi najmočnejši klub na Primorskem, AK Gorica, je odvisen predvsem od javnega denarja in od žepov staršev atletov. To prinaša rezultate slovenskega vrha le do konca srednje šole. Količinsko bogatih dvoranskih in zunanjih zimskih priprav v toplih krajih si primorski atleti ne morejo privoščiti. Posledično je krajša tudi njihova tekmovalna sezona. Večina jih zimsko sezono v glavnem izpušča in se osredotoča na nekaj glavnih poletnih tekem. Konkurenca iz velikih ljubljanskih klubov in iz Celja jih zato vse bolj prehiteva, kar je škoda. Trenerskega znanja je na Primorskem veliko, infrastruktura je, posebej na Goriškem (atletski stadion in dvorana) solidna, ni pa denarja za dovolj obsežno uporabo objektov, opreme, za štipendije in drugo, v današnjih časih nujno podporo najboljšim.

Rekordi za vedno?

Siva lisa slovenske moške atletike ostajajo teki na dolge proge in čez ovire. Rekordi štirih celjskih legend so že predolgo nedotaknjeni. Dosežek Petra Sveta na pet kilometrov je star 45 let. Stanko Lisec je bil na tri kilometre najhitrejši pred 40 leti. Rok Kopitar je na 400 metrov z ovirami nepremagan že 39 let, Stane Rozman pa je rekorder na deset kilometrov 36 let. Predlani je bil dosežen en državni rekord (na 400 metrov), lani pa ni bilo nobenega.

V takšnih razmerah z že skoraj neverjetnim garanjem (ob delu na družinski kmetiji) vztraja najhitrejši Slovenec v teku na sto metrov Enej Leban, ostali pa izgubljajo stik z vrhom ali se poslavljajo. Tako sta kariero prezgodaj zaključila prvi slovenski mnogobojec Urban Čehovin, ki je bil lani najboljši Primorec v kar petih disciplinah, in Jakob Murovec, ki je bil najboljši v dveh. Poslovil se je tudi prvi skakalec s palico Jure Batagelj. Svoje so k padcu letošnjih rezultatov dodale še poškodbe.

V Novi Gorici bodo morali počakati na novi val obetavnih mladincev, kot so skakalci Tine Šuligoj, Aljaž Murovec in Matija Makarovič ter tekača Žiga Leban in Rok Urbančič. Šibka točka primorske atletike ostajajo meti. Na Primorskem še vedno ne premoremo atletskega metališča.

Izbor disciplin

V tabeli smo upoštevali vse stadionske discipline, ki so del sporeda SP leta 2019. Izjema je hoja na 50 km, kjer lani ni bilo od AZS uradno priznanih slovenskih rezultatov.

Koper kot veliko središče z ugodnimi klimatskimi razmerami in dvema kluboma se - vsaj v moški konkurenci - po dobrih rezultatih v otroških kategorijah ne uspe prebiti do vidnih vlog v članski atletiki. Koprčani so v slovenskem pokalu nazadovali s 13. na 20. mesto. Za dve mesti so jih prehiteli Postojnčani, pri katerih je prvi mož Jaka Grže - najhitrejši Primorec na 3000 in 5000 metrov.

Primorska atletika je lani rezultatsko zastala. Predlani je izboljšala rezultate v dvanajstih panogah, letos pa le v šestih. Najuspešnejša je bila v skokih in tekih. Pri slednjih se kakovost tudi po zaslugi Postojnčana na delu pri Olimpiji Klemna Vilharja seli na večje razdalje. Delež najboljših primorskih rezultatov v slovenskem vrhu sicer ostaja približno enak. V letu 2018 so bili Primorci med tremi najboljšimi v petih izmed 23 disciplin. Predlani so bili Primorci med tremi najboljšimi v štirih disciplinah.

Vrhunskega atleta Primorska nima. Zadnji državni rekord, ki ga je še imel AK Gorica, je padel pred šestimi leti, ko je Ljubljančan Žan Rudolf izboljšal dosežek Rafka Mariniča na 800 metrov.

---