Ozimnica bi lahko bila debelejša

Jesenski del sezone so privrženci nogometašev Gorice pospremili z mešanimi občutki. Obeležila sta ga slab začetek in slab zaključek prvenstva, po katerem so Novogoričani pristali na šestem mestu.

NOVA GORICA > Če bi primerjali zgolj jesensko obdobje v preteklih dveh prvoligaških sezonah, odkar so se zamenjale vodstvene strukture kluba, potem velja ugotovitev, da je bil rezultatsko storjen korak nazaj. Lani in predlani so Novogoričani prezimili na četrtem mestu. Hkrati velja poudariti, da so v letošnji sezoni s prebojem v polfinale naredili korak naprej v domačem pokalnem tekmovanju. Preskočili pa so tudi stopničko v kvalifikacijah evropske lige, kjer so izločili po rangu močnejši Širak iz Armenije. Grški Panionios je bil v drugem predkrogu previsoka ovira.

Številke in vtis

Morda pa bi veljalo poiskati tudi kakšno vzročno-posledično povezavo med uspehi v pokalnih tekmovanjih in slabšem učinku v prvenstvu. Drugo mesto ob koncu pretekle sezone je bilo nekoliko varljivo. Novogoričani so ga namreč ujeli tudi po spletu ugodnih okoliščin. Razlika od drugega do petega mesta je bila neznatna. Tudi v jesenskem delu letošnje sezone je bilo nekaj tekem, v katerih bi lahko po prikazanem iztržili več od poraza, a tudi obratno. Včasih so vknjižili tri točke, čeprav so tekmeci pustili boljši vtis. Če potegnemo črto, je bilanca nekako uravnotežena.

Med strelce se je jeseni vpisalo osem nogometašev Gorice. Vodilni štirje so tujci. Največ zadetkov, sedem, je prispeval Rifet Kapić. Pet golov je dosegel Kyrian Nwabueze. Osuji Aamarachi je mrežo tekmecev zatresel trikrat, več kot en gol pa je dosegel še Donatus Edafe, ki se je razveselil dveh zadetkov.

V enakem obdobju pretekle sezone so prvoligaši odigrali 21 tekem, to jesen pa tri manj in so ravno na polovici prvenstva. Novogoričani so lani do zime zbrali 28 točk, letos 23. Izkupiček je torej primerljiv. Tako kot lansko jesen so vknjižili sedem zmag, občutna razlika pa je v številu remijev. Lani jih je bilo sedem, letos le dva ob kar devetih porazih. Bilanca se zrcali tudi v negativni razliki v golih (21:26). To so gole številke, ki seveda ne morejo celostno ponazoriti dogajanja na igrišču. Škoda, ker so Novogoričani že takoj po prvi tekmi proti Širaku ostali brez Matije Bobna. Njegov prestop v ruski Rostov je prinesel nekaj vselej dobrodošlih evrov v klubsko blagajno, po drugi strani pa je bilo nastalo vrzel v obrambi težko zapolniti. Tine Kavčič je izgubil nemara idealnega partnerja med centralnimi branilci.

Posamični učinki

Z zgoščeno postavitvijo, razpoloženim Grego Sorčanom v vratih in napadalno nedorečenih tekmecih so Novogoričani še nekako prikrivali vidne obrambne zagate v dobršnem delu sezone, kjer je prve članske izkušnje nabiral mladi reprezentant Žiga Lipušček. Tudi v zvezni vrsti in napadu rotacije niso vedno prinesle želenega učinka. Verjetno ni naključje, da so Novogoričani zašli v težave, potem ko je Jako Kolenca, ki je skrbel za ravnotežje v zvezni vrsti, zvilo v hrbtu. Odtlej Novogoričani niso več zmagali.

V napadu so bili izbranci Mirana Srebrniča praviloma odvisni od strelskega navdiha Rifeta Kapića. Sicer pa je prva četrtina sezone ob poškodovanem Miranu Burgiću minila v iskanju napadalca. Našli so ga v Kyrianu Nwabuezeju, žal pa ekipa v nadaljevanju ni znala ali zmogla v celoti izkoristiti njegovih veščin, niti zadetkov. Američan nigerijskega rodu je zabil po en gol Olimpiji, Mariboru in Domžalam, toda Novogoričani so ostali praznih rok. Zatresel je tudi mrežo Ankarana, a so se gostitelji morali zadovoljiti le s točko. Skromnejši od pričakovanj je bil učinek Dejana Žigona, ki je strelski primanjkljaj sicer nadomestil s štirimi podajami, kolikor jih je prispeval tudi Matija Škarabot.

Jesenski dolžnik je ostal Andrija Filipović. Hrvaški napadalec je sicer dosegel zmagoviti gol proti Rudarju, nadaljevanje jeseni pa je bilo sivo, zlasti po prihodu Nwabuezeja, ko je pretežno grel rezervno klop. Osuji Amarachi je lep čas veljal za prijetno presenečenje, v končnici jeseni pa mu je nekoliko pošla sapa.

---