Komel: “Prezgodnji odhodi v tujino slovenskih fantov niso osrečili”

Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 so na Goriškem prvič izpeljali čezmejni turnir narodov za mlajše nogometne selekcije. V poldrugem desetletju je dogodek dobil svetovno veljavo. Eden od soorganizatorjev Otmar Komel je ocenil prehojeno pot in napovedal prihodnje izzive.

BILJE > Turnir je dejansko že v prvi izvedbi presegel nogometne okvire. Šport namreč ni le tekmovanje, pač pa tudi povezovanje in spoznavanje. To še toliko bolj velja za igranje v mlajših selekcijah. Že dejstvo, da sta k turnirju ob italijanskih nosilcih s tradicionalno bazo v Gradišču ob Soči ozemeljsko in organizacijsko pristopili tudi Severna Primorska z igrišči in klubi, ki sodijo pod okrilje MNZ Nova Gorica, na slovenski strani ter avstrijska Koroška je dalo turnirju nadnacionalni pečat.

V tem smislu tudi prireditelji poskušajo na eni strani usklajevati nogometno kakovost s svetovno pestrostjo in pri tem tudi rušijo predsodke. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko so na turnirju do 15 let zaigrali indijski nogometaši, na turnirju do 17 let pa nogometašice iz Severne Koreje. Prekaljeni nogometni delavec Otmar Komel, ki vleče organizacijske niti pri nas, se je najprej ozrl na športni vidik nedavno končanega 16. turnirja narodov. “Nogomet se razvija v vseh delih sveta. Evropa ima vse močnejšo konkurenco, kar navsezadnje pričata tudi finalna para, v katerih ni bilo evropske reprezentance. Na turnirju so pri fantih sodelovali tudi Portugalci in Angleži, ki v zadnjem obdobju pobirajo lovorike v mlajših selekcijah, pa v nogometnih krogih vselej priznana Italija. Tudi srednja in vzhodna Evropa sta imeli s Češko in Rusijo močno zastopstvo. Ne nazadnje velja omeniti tudi Slovenijo, ki je trikrat zmagala, nazadnje lani.”

Otmar Komel,

soorganizator turnirja narodov

“Dekleta kažejo vse več zanimanja za nogomet. Precejšnji razvojni korak smo naredili s tem, da imamo že četrto leto na gimnaziji Šiška nogometni razred, kjer selektorici do 17 in 19 let vodita treninge.”

Letos so naši fantje zasedli osmo mesto med 16 reprezentancami. Kaj pa je letos zaznamovalo predstave naše reprezentance na igrišču?

“Že vrsto let se odlikujemo z organiziranostjo, srčnostjo in taktično disciplino. So pa opazne nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba izboljšati, še posebej po tehnični plati.”

“Slovenskih fantov po izkušnjah prezgodnji odhodi v tujino praviloma niso osrečili. Večina se jih vrne v slabši podobi.”

Tudi dekleta so končala v sredini lestvice. Zasedla so četrto mesto med osmimi reprezentancami. Kakšni so sicer trendi?

“Ženski nogomet v Sloveniji napreduje z velikimi koraki. Naposled se nam je uspelo z vsemi mlajšimi selekcijami uvrstiti v elitni del kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Tudi sicer dekleta kažejo vse več zanimanja za nogomet. Precejšnji razvojni korak smo naredili s tem, da imamo že četrto leto na gimnaziji Šiška nogometni razred, kjer selektorici do 17 in 19 let vodita treninge. Dekleta so tehnično napredovala, taktično pa so vse bolj zanesljiva. V kratkem času lahko pričakujemo občuten napredek. Svoje dosežke stopnjuje tudi pomlajena A reprezentanca. Potrdilo napredka je povečano zanimanje iz tujine, kjer je bilo prej naših nogometašic le za vzorec. Vse več naših deklet igra v najmočnejših ligah v Nemčiji, Italiji in drugod.”

Fantje gredo še prej v tujino. Jan Mlakar se je v Fiorentino podal s 17 leti, Benjamin Šeško naj bi se ob koncu sezone s komaj dopolnjenimi 16 leti podal v Salzburg, če omenim le dva izstopajoča posameznika, ki sta blestela tudi na turnirju narodov ...

“Slovenskih fantov po izkušnjah prezgodnji odhodi v tujino praviloma niso osrečili. Večina se jih vrne v slabši podobi. Slovenija premore solidna mladinska tekmovanja in ponuja možnost relativno dobrih treningov. V velikih klubih imajo verjetno boljšo selekcijo, ne delajo pa nujno tako kakovostno kot pri nas.”

Kaj pa primorski delež? Lani je bil ob zmagi slovenskih fantov številčen, letos pa simboličen. Je razlog generacijski ali se primorski klubi soočajo z reprodukcijsko krizo?

“Malo enega, malo drugega. Pozna se, da je Koper kot eden od regionalnih centrov moral začeti znova z najnižje ravni tekmovanja. Tudi Gorica je šla skozi težavno obdobje. Vse se je nato odrazilo tudi v mlajših selekcijah. Prepričan pa sem, da se bo v kratkem krivulja spet zasukala v pozitivno smer.”

Kakšne pa so ob 15-letnici želje za turnir. Si prireditelji bolj prizadevate za kakovost ali geografsko in družbeno pestrost?

“Oboje. Težko govorimo o eksotičnih državah v nogometu. Severna Koreja je v ženskem nogometu vse prej kot to. Po daljšem času se ji s člansko reprezentanco ni uspelo prebiti na svetovno prvenstvo, zato si želijo globalne primerjave z mlajšimi selekcijami. Sicer pa je nogomet v Severni Koreji eden najbolje organiziranih športov za dekleta, ki živijo in trenirajo skupaj že od malih nog. Indija, ki je letos sodelovala z ekipo fantov do 15 let, ima več kot milijardo prebivalcev. Vse več vlagajo tudi v nogomet in verjamem, da bodo čez dve ali tri desetletja igrali precej vidnejšo vlogo. Prav je, da jih spoznamo na začetku njihove poti. Za udeležbo afriških reprezentanc predstavljajo nepremostljivo oviro vizumi. S tovrstnimi težavami se soočajo tudi v Južni Ameriki, ki tudi sicer kot celina ne preživlja najboljših časov. Za povrh potni stroški niso zanemarljivi.”

Ali se v mladinskem nogometu na globalni ravni razlike večajo ali manjšajo?

“Razlike so še vedno občutne, vezane pa so na razvitost nogometa v posamezni državi kot tudi na finančna izhodišča. Američani so na zadnjem turnirju denimo imeli 15 ljudi v štabu, manjše reprezentance so prišle s petimi do sedmimi. Vedno več je specializiranih posameznikov, ki se ukvarjajo z videoanalizo, telesno pripravo. Američani in Angleži so imeli tudi svoje kuharske mojstre, kar kaže, da že v tej starostni kategoriji ničesar ne prepušča naključju. Iz Norveške je prišlo na zadnji turnir 40 trenerjev, ki so spremljali, kakšni so trendi novodobnega mladinskega nogometa.”

Kako vidite turnir v prihodnosti?

“Velik dosežek je že, da je prišel do 16. izvedbe. Turnir je organiziran na amaterski osnovi, prireditelj pa je društvo iz Gradišča ob Soči, ki je v celoti amatersko. Vemo, kakšni so časi za pridobivanje pokroviteljev, turnirju pa uspeva s svojo kakovostjo in prepoznavnostjo pokrivati stroške.”

---