Zakonodajno-pravna služba z obsežnimi pripombami na spremembe financiranja zasebnih šol

Zakonodajno-pravna služba DZ je pred današnjo obravnavo na seji odbora za izobraževanje podala obsežno mnenje glede predlagane novele o financiranju zasebnega šolstva. Po njihovi oceni je predlog na več mestih vprašljiv z vidika ustavne ureditve, na določenih pa tudi protiustaven. Še pred sejo se bo o rešitvah poskušala uskladiti koalicija.

LJUBLJANA > Kot so navedli v zakonodajno-pravni službi (ZPS), se temeljna pomanjkljivost novele zakona o organizacijo in financiranju vzgoje in izobraževanja kaže v strogi usmerjenosti predlagatelja k uresničitvi zelo ozko opredeljenih ciljev, ki po njihovi oceni niso sorazmerni širini in naboru predlaganih sprememb zakona.

Predlagatelj predlaga širše in mestoma tudi nedosledne spremembe obstoječega sistema vzgoje in izobraževanja od tistih, ki jih terja odločba ustavnega sodišča, a za to ne navaja stvarno utemeljenih razlogov.

O predlogu novele naj bi sicer danes razpravljal odbor za izobraževanje. Potem ko ga je DZ v prvem branju prepoznal kot primernega za nadaljnjo obravnavo, bodo imeli člani odbora danes na mizi številna dopolnila. Poslanska skupina SDS je namreč na predlog vložila 12 dopolnil, po katerih bi črtali spremembe, ki uvajajo razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. Zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, bi zagotovili 100-odstotno financiranje programa, zasebnim glasbenim in srednjim šolam pa 85-odstotno. Medtem ko je minister za izobraževanje Jernej Pikalo prepričan, da predlog ustrezno rešuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, pa popolnega soglasja o tem ni niti v koalicijskih vrstah. Zagovarjajo ga v SD in SAB, medtem ko so v LMŠ in Desus napovedali, da so se pripravljeni še pogovarjati. Pomisleke o ustavnosti novele imajo tudi v SMC. Ker so v nekaterih koalicijskih poslanskih skupinah napovedali, da bo njihova podpora predlogu odvisna ravno od mnenja zakonodajno-pravne službe, tako še ni jasno, kakšna bo usoda novele. O tem se bodo v koaliciji poskušali uskladiti še pred začetkom današnje seje odbora za izobraževanje.

Služba je v mnenju na devetih straneh podala tudi pripombe h konkretnim členom. Glede člena, ki se nanaša na financiranje zasebnih osnovnih šol je ugotovila, da se predlagani obseg javnih sredstev za financiranje v primerjavi z dosedanjim znižuje. "Nižji obseg javnih sredstev torej posega v pravni položaj zasebnih osnovnih šol," so navedli. Ker lahko zasebne šole višje breme financiranja prenesejo na starše učencev, se poslabšuje pravni položaj učencev in staršev, na kar pa ob odločbi ustavnega sodišča niso mogli računati.

V obrazložitvi poleg tega ni pojasnjeno, kaj bi bil javni interes, ki utemeljuje poslabšanje pravnega položaja zasebnih šol ter njihovih učencev in staršev. Prav tako v obrazložitvi predloga ni pojasnjeno, zakaj predlagatelj ukinja sofinanciranje tistega dela razširjenega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole.

Razširjeni program po zakonu o osnovni šoli je namreč širši pojem, ki je sestavljen iz dejavnosti, ki so obvezne in enotno določene za vse šole in jih sofinancira država, so še opozorili v mnenju. Ureditev po oceni službe odpira tudi več vprašanj skladnosti s splošnim načelom enakosti pred zakonom.

Za ZPS je sporen tudi predlog, da se mora izobraževalni program zasebnih šol programsko razlikovati od programa javnih šol. To namreč onemogoča enako dostopnost storitev vsem učencem, obenem pa krni svobodo, da iz ponudbe razširjenih programov izberejo takega, ki jim najbolj ustreza.

Delitev med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, bi bila zato po njihovi oceni lahko sporna z vidika ustavne pravice so svobodnega izobraževanja. Prav tako pa bi bila lahko sporna z vidika ustavne prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, so ocenili v službi.

---