Večina državnih svetnikov bi še

Jutri in v četrtek bodo potekale volitve v državni svet. Volitve v DS potekajo posredno, jutri se bodo zbrali predstavniki lokalnih interesov, dan zatem pa še predstavniki interesnih organizacij, torej zastopniki socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov.

LJUBLJANA > Za 40 svetniških mest se poteguje 109 kandidatov; 70 za predstavnike lokalnih interesov, 39 pa za predstavnike funkcionalnih interesov. Za nov mandat se med predstavniki lokalnih interesov poteguje več kot polovica sedanjih svetnikov, pri predstavnikih funkcionalnih interesov pa še več, saj na vnovičen mandat upa kar 13 od 18 sedanjih državnih svetnikov.

Med kandidati tudi Kangler

Pri slednjih je največje zanimanje za svetniško mesto predstavnika univerz, visokih in višjih šol, kjer je kandidatov pet. Po drugi strani pa je pri samostojnih poklicih, ki imajo v DS enega člana, le en kandidat. Prav tako je pri delodajalcih za štiri sedeže ravno toliko kandidatov. Med njimi je tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, ki je bil že doslej član DS. Na ponoven mandat upajo tudi Branimir Štrukelj (Sviz), nekdanji rektor ljubljanske univerze Radovan Stanislav Pejovnik, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič in predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.

Kandidata sta tudi nova predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in radijec Aleksander Hribar, ni pa med njimi sedanjega predsednika DS Mitje Bervarja.

Popovič praktično že izvoljen

Več zanimanja javnosti je za volitve predstavnikov lokalnih interesov. Med njimi je kar nekaj županov, ki so bili državni svetniki tudi v minulem mandatu, denimo koprski župan Boris Popovič, župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan in župan Velenja Bojan Kontič. Med kandidati je tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler. V istrski volilni enoti je absolutni favorit prav Popovič, saj imajo v njej elektorji iz koprske občine, ki brez izjeme podpirajo aktualnega župana, absolutno večino. Ob njem kandidirata še Dušan Ambrož in Alen Radojkovič. V 12. volilni enoti ožje Goriške je favorit dosedanji svetnik Tomaž Horvat, izzivata ga Tadej Beočanin in Aleš Bucik. Na območju nekdanjih občin Tolmin in Idrija so trije kandidati: Marijan Lainšček, Edi Melinc in Bojan Režun, najbolj izenačeno in nepredvidljivo pa bi znalo biti v 16. volilni enoti, ki obsega Kras, Brkine, Bistriško in Postojnsko. Za državnega svetnika kandidira kar pet kandidatov, od tega dva aktualna in en nekdanji župan: Matija Tomšič, Davorin Terčon, Matija Potokar, Stanko Markovčič in Robert Smrdelj.

V peti, celjski, volilni enoti kandidira predsednik izvenparlamentarne SLS Marko Zidanšek, v tretji, mariborski, pa nekdanji mariborski župan Alojz Križman.

Volitve državnih svetnikov ne potekajo neposredno, temveč jih izvolijo elektorji, ki jih določijo občinski sveti. Število elektorjev je odvisno od števila prebivalcev v občinah oz. interesnih organizacijah. Odločitev o svetnikih, ki zastopajo lokalne interese, je tako dejansko v rokah občin. V vsaki od 22 volilnih enot bodo izvolili po enega svetnika. Funkcionalne interese pa bo predstavljalo 18 državnih svetnikov, od tega štirje predstavniki delodajalcev in delojemalcev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti ter štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev.

DS trikrat uspel z vetom

Eno močnejših orožij državnega sveta še vedno ostaja odložilni veto. V aktualnem mandatu so bili svetniki uspešni v treh primerih. V DZ tako v drugem poskusu niso potrdili novele zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki bi posegla v delovanje Fundacije za šport, prav tako niso drugič izglasovali novele zakona o lokalni samoupravi, ki bi uzakonila odpoklic župana, padla pa je tudi novela zakona o kazenskem postopku.

Ob razpisu volitev v DS je njegov predsednik Bervar ocenil, da je DS v zadnjem mandatu dal svoj doprinos ne le z odložilnimi veti, ampak predvsem z mnenji, podanimi v zakonodajnem postopku in strokovnimi posveti.

---