V Sloveniji še vedno visoka poraba alkohola

Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je v letu 2016 znižala v primerjavi z letom poprej, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Še vedno je sicer ta poraba visoka, v povprečju je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v letu 2016 popil 87 litrov piva, 48,4 litra vina in 2,1 litra žgane pijače.

LJUBLJANA > Po izračunih NIJZ je registrirana poraba alkohola v letu 2016 v Sloveniji znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, in se je v primerjavi z letom prej znižala za liter na prebivalca.

Po zadnjih ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je znašala poraba alkohola v svetu v letu 2016 v povprečju 6,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let, najvišjo porabo alkohola z 9,8 litra čistega alkohola ima še vedno Evropska regija Svetovne zdravstvene organizacije, kamor se uvršča tudi Slovenija, so navedli na NIJZ.

Vsak deseti Slovenec čezmerno pije alkohol

Podatki za 2016 kažejo tudi, da še vedno vsak deseti prebivalec Slovenije v starosti od 25 do 74 let čezmerno pije alkohol, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno visoko tvegano opije.

Barbara Lovrečič z NIJZ je opozorila na pogosto še vedno zmotno mnenje, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem. To po njenih besedah ne drži, saj ne poznamo manj ali bolj škodljivih alkoholnih pijač, vse namreč vsebujejo etanol.

“Res je sicer, da pivo vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami, vendar je vsebnost alkohola v alkoholni pijači približno enaka v primerih, ko popijemo kozarec vina z 12 odstotki alkohola ali vrček piva s petimi odstotki alkohola ali kozarček žgane pijače s 40 odstotki alkohola. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad,” je opozorila.

Alkoholne pijače telo še dodatno dehidrirajo

Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj, od raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Več alkohola in pogosteje kot oseba pije alkohol, večje je tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, je pojasnila Mercedes Lovrečič z NIJZ.

Urška Blaznik z NIJZ pa je poudarila, da alkoholne pijače predstavljajo tudi nezanemarljiv energijski vnos, denimo pollitrska pločevinka piva ima podobno energijsko vrednost kot rezina belega kruha. “V poletnih mesecih zaradi višjih temperatur naše telo potrebuje več tekočine. Pogosto je prepričanje, da nekatere alkoholne pijače preženejo žejo. Prav nasprotno, alkoholne pijače telo še dodatno dehidrirajo,” je dodala.

Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je tako vodovodna pitna voda, Blaznikova priporoča tudi blage nesladkane čaje. “Izotonične pijače so za nadomeščanje tekočine primerne za uživanje le ob vzdržljivostnih telesnih naporih, ki trajajo več kot eno uro. Brezalkoholne sladke pijače pa so zaradi dodanega sladkorja ali sladil ter barvil in arom za odžejanje manj primerne,” je pojasnila.

---