V Ljubljani študentskih javnih postelj dovolj, v Istri pomanjkanje

Selitev od staršev v študentski dom je eden od mejnikov v življenju vsakega novega študenta. Še pred uradnim začetkom študijskega leta se študentje, ki so na novo dobili posteljo v študentskih domovih, te dni že vseljujejo. Največ mest v javnih študentskih domovih je na območju Ljubljane, največje pomanjkanje glede na število prošenj pa v Istri.

Univerza na Primorskem je letos kupila študentski dom v koprskih 
Prisojah. Foto: Zdravko Primožič/FPA
Univerza na Primorskem je letos kupila študentski dom v koprskih Prisojah. Foto: Zdravko Primožič/FPA

LJUBLJANA > Za letošnje študijsko leto je bilo v treh univerzitetnih središčih skupaj razpisanih 11.941 mest za subvencionirano bivanje, od tega 4050 za sprejem in 7876 za podaljšanje bivanja ter 15 mest za študente s priznano mednarodno zaščito.

V Ljubljani vsi prosilci dobijo sobo

Za študentske domove v Ljubljani je letos prispelo 8791 vlog, od tega 3540 za sprejem in 5251 za podaljšanje subvencioniranega bivanja. Kot je pojasnil vodja sektorja za študentske zadeve v Študentskih domovih Ljubljana Igor Brlek, v Ljubljani že nekaj let vsi prosilci dobijo sobo, saj se študentske populacije manjšajo. Vprašanje je samo, kako hitro pridejo do sobe. Običajno so vsi, ki izpolnjujejo pogoje za subvencijo, vseljeni nekje do konca novembra in po besedah Brleka tudi letos ne bo bistveno drugače.

Okoli 10 odstotkov stanovalcev ljubljanskih študentskih domov je tujih študentov, tako tistih na izmenjavah kot rednih študentov. Večina jih prihaja preko programa Erasmus+, programa CEEPUS in preko Javnega štipendijskega sklada.

Ljubljanski študentski domovi imajo tudi nastanitve, prilagojene na študente invalide ter za študentske družine. Ti dvoji praviloma dobijo sobo takoj, ko izpolnjujejo pogoje, ker imajo po besedah Brleka tovrstnih zmogljivosti za sedanje potrebe več kot dovolj.

Najstarejši študentski dom v Ljubljani je Akademski kolegij za Gospodarskim razstaviščem, ki je bil zgrajen leta 1938. Tudi nekateri drugi domovi so že starejšega datuma, a se v upravi zavoda trudijo, da vsako leto prenovijo vsaj en dom. Letos končujejo prenovo doma D za Bežigradom, lani so prenovili sosednji dom B.

Sobe v ljubljanskih študentskih domovih so večinoma dvoposteljne, zadnja leta pa večajo število enoposteljnih sob, za katere lahko študentje zaprosijo, ko postanejo študentje tretjega letnika študija, je pojasnil Brlek.

Ljubljanski študentski domovi so po besedah predsednika ljubljanskega Študentskega sveta stanovalcev Filipa Drakoviča v dobrem stanju in dobro opremljeni, študenti so večinoma zadovoljni z bivanjem v domovih. Seveda je vedno kakšno vprašanje odprto, se pa v študentskem svetu trudijo usklajevati z vodstvom Študentskih domov. Mnenje študentov upoštevajo tudi pri načrtovanju prenov domov.

V Mariboru niso razpisali subvencij za bivanje pri zasebnikih

V visokošolskem središču v Mariboru so letos prejeli skupno 1183 prošenj za sprejem, od tega 1139 za sprejem v javne študentske domove. Kot je razvidno iz objavljenih prednostnih list, jih je ležišče v javnih študentskih domovih dobilo 698, še 11 jih je posteljo dobilo v zasebnem dijaškem domu, 17 pa v dijaškem domu. Še 74 naj bi jih posteljo dobilo v drugem krogu. V visokošolskem središču v Mariboru niso razpisali subvencij za bivanje pri zasebnikih. Letos bo posteljo v mariborskih študentskih domovih dobilo tudi okoli 200 tujih študentov.

Mariborski študentski domovi so različno stari, najstarejši je bil zgrajen leta 1964, a je bil tudi obnovljen. Kot so pojasnili v Študentskih domovih Maribor, so nazadnje obnovili dom 7, kjer so zdaj apartmaji z enoposteljnimi ali dvoposteljnimi sobami. Dovolj imajo tudi apartmajev, primernih za študente invalide in študentske družine. Trenutno v mariborskih študentskih domovih bivajo trije gibalno ovirani študenti invalidi, štiri mamice z otrokom ter dve študentski družini (oba starša in po dva otroka).

V Istri je povpraševanje po javnih študentskih domovih bistveno večje od ponudbe

Na Primorskem je povpraševanje še vedno bistveno večje kot je razpoložljivih mest v študentskih domovih, zato študente usmerjajo v dijaško-študentske domove, v zasebne študentske domove in k zasebnikom. Dubravka Ražman iz Študentskih domov Univerze na Primorskem je pojasnila, da so letos skupno prijeli 1157 vlog za 380 ležišč v treh javnih študentskih domovih, od tega so sprejeli okoli 150 novincev, 600 študentom pa so odobrili subvencijo za bivanje pri zasebniku.

Od treh študentskih domov v Istri je najstarejši tisti v Kopru, ki je bil prej motel, ter tisti na Prisojah, ki ga je univerza kupila letos. Kot je povedala Ražmanova, bo tudi ta potreboval več vlaganj v prihodnjih letih. V istrskih študentskih domovih imajo največ dvoposteljnih sob, v Študentskem domu Koper imajo tudi sobo, prilagojeno za invalide, namestitev, primernih za študentske družine, pa nimajo.

Cene namestitev so različne

Cene namestitev v študentskih domovih so različne, tako od kraja do kraja, kot od doma do doma. V Mariboru se gibljejo od 73,50 evra za ležišče v dvoposteljni sobi v starejšem domu, pa do 138 evrov na mesec za enoposteljno sobo v novejšem domu. V Ljubljani je najnižja subvencionirana stanarina za posteljo v domu Akademski kolegij, ki znaša 41,25 evra, najvišjo ceno pa imajo enoposteljne sobe v domu na Litostrojski, in sicer 124,18 evra.


Najbolj brano