Presežimo kulturo sovraštva!
Presežimo kulturo sovraštva! je sporočilo Festivala Parada ponosa, ki se je v torek začel v prestolnici z odprtjem razstave maroško-francoskega slikarja Soufianeja Ababrija. Do 22. junija, ko bo že 19. shod Ljubljana Pride, se bodo vrstili dogodki, od koncertov do seminarjev, ki bodo opozarjali, da je edina prava pot pot sprejemanja.
V ljubljanski galeriji Ravnikar gallery space je od torka na ogled
razstava Soufiana Ababrija, naslovljena Call me by their names, na
kateri so dela, ki jih je ustvaril med enomesečno umetniško
rezidenco v Ljubljani. Foto: Maja Pertič Gombač
LJUBLJANA
> Parada ponosa je že zdavnaj prerasla tradicionalni shod in pohod po mestnih ulicah, s katerimi LGBTIQ+ skupnost opozarja na problematiko sprejemanja kakršnekoli spolne usmerjenosti, ki ni najobičajnejša, torej heteronormativna. Razmere, v katerih so se pred pol stoletja zgodili prvi spontani protesti, kakršen je znameniti upor v gejevskem lokalu Stonewall Inn v newyorški soseski Greenwich Village, so se marsikje po svetu spremenile na bolje. Nenazadnje so prav na dan, ko so predstavniki društva Parada ponosa razgrinjali letošnji bogat program, svetovni mediji objavili novico, da je Bocvana dekriminalizirala istospolne odnose, pred dvema tednoma pa je Svetovna zdravstvena organizacija končno s seznama bolezni umaknila tudi transseksualnost.
A to so zmage, ki pa še zdaleč ne pomenijo sprejemanja, kakršnega si LGBTIQ+ osebe želijo. Kakor v spremni besedi k letošnji dogodkom piše Nina Perger, smo še vedno priča premnogim “primerom izražanja sovražnosti, groženj, blatenj, žalitev in kar je podobnih praks, ki so uperjene proti pripadnicam in pripadnikom različnih družbenih skupin”. Zaskrbljujoče ni le to, da primeri teh praks nikakor niso nekaj novega, temveč, kakor opozarja članica društva Parada ponosa: “So nekaj, kar se krepi in zavzema vse večji del javnega prostora, s tem pa postaja čedalje bolj vsakdanje in običajno”.
Festival Parada ponosa zato zadnja leta ni več osredotočen le na vprašanja pravic predstavnikov in predstavnic raznolikih spolnih identitet in seksualnih praks. Iz vse bolj prisotne potrebe po solidarnosti z drugimi marginaliziranimi skupinami, med katerimi so nenazadnje tudi begunci, migranti, ženske, žrtve nasilja in drugi, sta društvo in festival Parada ponosa prerasla v antirasistično pobudo v najširšem pomenu. V družbi, ki je “pogosto slepa za to, kako živijo tisti, ki so pripoznani kot 'drugi',” kakor so opozorili na nedavni predstavitvi programa, je potreba po tovrstnih javnih dogodkih še kako prisotna.
Od tod izvira tudi letošnje politično sporočilo Presežimo kulturo sovraštva!, ki ga kot avtorica podpisuje prav Nina Perger, profesorica socialne pedagogike in mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede.
Med številnimi dogodki, ki si bodo sledili v prihodnjih dneh, velja izpostaviti osrednjo javno razpravo, ki bo v ponedeljek ob 19. uri v atriju ZRC SAZU. Naslovljena je (Preseganje) Kulture sovraštva.