Nekoliko zaostrena retorika

Bitka med Borutom Pahorjem in Marjanom Šarcem je prešla v zadnji teden, v katerem bo kamniški župan skušal preobrniti trend in aktualnemu predsedniku države izmakniti stol, na katerem je sedel pet let. V soočenjih je retorika nekoliko zaostrena, sicer pa kampanja poteka dolgočasno in brez pretresov.

Marjan Šarec (levo) in Borut Pahor sta v tekmi za predsednika 
Republike Slovenije.
Marjan Šarec (levo) in Borut Pahor sta v tekmi za predsednika Republike Slovenije. 

LJUBLJANA > Oba kandidata nadaljujeta z osebnim nagovarjanjem volivcev, kot sta si ga zastavila že ob začetku volilne kampanje. Borut Pahor to počne s pohodi po Sloveniji, Marjan Šarec pa različne slovenske kraje obiskuje z avtobusom. Prejšnji teden sta se pomerila na dveh televizijskih soočenjih, do drugega kroga, ki bo 12. novembra, se bosta pomerila še nekajkrat. V primerjavi s kampanjo pred prvim krogom volitev sta Pahor in Šarec tokrat snela rokavice in nastopata ostreje.

Oba kritična do Cerarjeve vlade

Na nedavnem televizijskem soočenju na nacionalki sta prišla do izraza različna pogleda Šarca in Pahorja na predsedniško funkcijo. Pahor je vztrajal, da je bil prvi predsednik, ki je kot politično nevtralen združeval in bil predsednik vseh, kar je omogočilo, da je šla Slovenija po poti sprave in okrevanja. Šarec je menil, da je šlo le za velike besede, saj pri spravi ni dosegel konsenza, ker je odkritje spomenika žrtvam vojn bojkotirala največja opozicijska stranka. Oba sta bila kritična do vlade Mira Cerarja, ki naj bi bila premalo operativna, oba sta tudi izpostavila razklanost katalonskega naroda kot glavni argument za zadržanost pri priznavanju neodvisnosti te španske pokrajine.

Kampanja je nekoliko manj intenzivna in manj nabita s političnimi čustvi morda tudi zato, ker oba kandidata prihajata iz približno istega ideološko-političnega tabora, tako da se volilci ne bodo mogli odločati na podlagi opredelitev levo-desno, temveč bolj na podlagi osebnih profilov obeh kandidatov. Prav tako se glavne politične stranke niso eksplicitno opredelile. Marjana Šarca uradno podpira le njegova stranka, Boruta Pahorja pa ob njegovih Socialnih demokratih, ki so ga podprli že v prvem krogu, tudi stranka DeSUS. Izvršilni odbor DeSUS ga je soglasno podprl.

SMC in SDS ne podpirata nikogar

Največja parlamentarna stranka SMC v drugem krogu ne podpira nobenega od kandidatov. Svoje člane je pozvali le, naj gredo na volitve. “Ko boste odločali o bodočem predsedniku republike, imejte v zavesti, da je pravi lik predsednika republike lahko le oseba z visoko moralno avtoriteto, ki uveljavlja demokratične in humane vrednote ter predsedniški funkciji ne jemlje dostojanstva. Predsednik države bi morala biti oseba, ki je v preteklosti storila čim več dobrega za Slovenijo ter zna v zahtevnih trenutkih sprejemati tudi težke odločitve,” so zapisali v SMC.

Tudi v največji opozicijski stranki SDS pred drugim krogom predsedniških volitev ne podpirajo nikogar. Janez Janša je tako zapisal, da so v SDS naredili napako, ko so pred petimi leti v drugem krogu podprli Boruta Pahorja. “To se je iz različnih razlogov zdelo kot logična, racionalna izbira. A vse od njegove izvolitve naprej so se krepili glasovi, da smo takrat naredili napako. Dolgo časa se mi niso zdeli najbolj prepričljivi, vendar je po petih letih bilanca popolnoma jasna in napako je treba priznati,” je zapisal.

Tako je še največ vetra v zadnjih dveh tednih povzročilo pismo bivšega predsednika republike Milana Kučana, ki je Pahorju postavil še nekaj njemu neljubih vprašanj in ponovil kritike o njegovem predsednikovanju.

Od jutri predčasno glasovanje

Od jutri do četrtka, 9. novembra, lahko volilci svoj glas oddajo tudi predčasno. Volišča za predčasno glasovanje bodo odprta med 7. in 19. uro na sedežih okrajnih volilnih komisij, torej na sedežih upravnih enot in njihovih izpostav. V sredo, 8. novembra, se izteče rok, do katerega morajo volivci, ki bi želeli glasovati na volišču, dostopnem za invalide, svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji. Isti rok velja tudi za tiste volivce, ki želijo glasovati na volišču v drugem okraju, in za tiste, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, tako da jih volilni odbor obišče na njihovem domu.

Sicer pa bo poseben izziv za slovensko politiko predstavljalo tudi, kako pritegniti državljane na volišča. V prvem krogu se je volitev udeležilo le 44,24 odstotka (od teh je za Pahorja glasovala 47,21 odstotka, za Šarca pa 24,76 odstotka) volilnih upravičencev, kar je najmanj doslej na predsedniških volitvah.

DENIS SABADIN


Najbolj brano