Igor Crnić: “Ob jasnih pravilih in nadzoru ovinkov ni”

Izolan Igor Crnić, vodja Reševalne službe slovenske Istre in letošnji dobitnik zlatega znaka Zbornice-zveze medicinskih sester, babic in tehnikov, kandidira na nacionalni listi stranke Dobra država.

“Jasna, natančna pravila so mati dobre organizacije in obvezna za strokovno delo, politiko ter zasebnost,” pravi diplomirani zdravstvenik Igor Crnić, ki že 25 let dela v reševalni zdravstveni dejavnosti v Izoli. Pridružil se ji je v želji pomagati bolnemu, poškodovanemu človeku hitro, strokovno in mu skušati rešiti življenje. Med njegovimi življenjskimi vodili so skrb za urejenost in dobro, koristno delo, skladno s pravili, saj te to bogati in izgrajuje. V programu stranke Dobra država je ob boju proti korupciji našel tudi te usmeritve in zato kandidira na njeni listi za državnozborske volitve.

V Primorskih novicah bomo v obdobju do volitev objavili serijo krajših pogovorov s primorskimi kandidati strank, ki jim javnomnenjske raziskave pripisujejo uvrstitev oziroma možnost uvrstitve v državni zbor.

Za dobro zdravstvo je nujen red

> Zdravstvo poznate od znotraj in v tej dejavnosti se je razpasla tudi korupcija. Kako jo presekati?

“Problem ni preprost, a prepričan sem, da smo mu lahko kos, če so nameni iskreni in volja velika. Ne sicer takoj, je pa treba začeti in to zagotovo z revizijo vseh postopkov javnega naročanja in pri zakonodaji, ki je v veliki meri neustrezna, nejasna. Prav zato dopušča različne interpretacije in izigravanje predpisov. Če se bomo prepričevali, da je pač tako in da rešitve niso možne, bo zakonodaja le še slabša, nadzora in kontrole pa sploh ne bo več. Ob vsem tem je nujen še natančen, dobro predpisan nadzor na vseh ravneh. Le tako ovinki niso možni; jih skoraj ni.”

“Ob primerni in kakovostni zakonodaji ter doslednem nadzoru lobiji ne bi imeli več moči in vpliva.”

> Zdravstvo obvladujejo lobiji, vsak s svojimi interesi. Kako jih onemogočiti?

“Zdaj nastavljeni sistem to omogoča. Ob primerni in kakovostni zakonodaji ter doslednem nadzoru lobiji ne bi imeli več moči in vpliva. Nujne so torej sistemske rešitve, ki čakajo novo koalicijo in vlado. Naivno pa bi bilo verjeti, da obstajajo salomonske rešitve. Teh ni ne v zdravstvu ne kje drugje.”

> Sodelovali ste pri reorganizaciji in združevanju dejavnosti nujne medicinske pomoči NMP Obala in pri snovanju ureditve NMP na ravni države. Kaj se bo izcimilo? Bo v prid prebivalstva?

“Noben sistem ni idealen, vselej so možne še nadgradnje in izboljšave. Kot je zdaj zastavljen sistem NMP, pušča dovolj možnosti tudi za to, da bi način delovanja NMP Obala, ki je zelo uspešen državni pilotni projekt, lahko vanj vgradili in ga tudi posnemali še drugod v državi. Na odločevalcih je, da za ta namen poprimejo za prave vzvode, a za to je nujna politična volja. Cilj politike mora biti ohraniti za prebivalce najugodnejši sistem organizacije te dejavnosti in ga še razvijati. V Istri smo zagnali ta pilotni projekt leta 2013 in dejavnost NMP reorganizirali tako, da je poslej tu ta sistem NMP veliko boljši od prejšnjega. Gre tudi za velik prihranek denarja! Z njim smo sploh postavili ta, boljši način delovanja NMP. Ob tem uspemo zadovoljevati tudi širšo paleto nujnih potreb na tem območju.”

> Kolaps otroške srčne kirurgije je nacionalna katastrofa in indikator razpada zdravstva ter nesposobnosti politike. Kdo pa je glavni krivec?

“Ključnih vzrokov in krivcev ne poznam, tudi večina v zdravstvu zaposlenih ne. Najbrž niti večina politikov ne, saj se s tem niti po službeni dolžnosti niso dovolj resno ukvarjali. Nedopustno bi bilo to dejavnost zapreti, saj bi to škodilo prebivalcem in državi. Zanjo najodgovornejši na državni ravni bi morali že davno ukrepati, zagotovo na začetku sedanjega mandata. Za vsako stvar je kdo odgovoren; posameznik in skupina. Tudi beg teh kirurgov je večplasten problem, pa zoper to ni nihče ukrepal.”

Nič ni nemogoče

> Krepi se vtis, da je vsakomur, ko prevzame oblast, malo mar za najranljivejše, kar so na srcu bolni otroci in ostareli, v zvezi s katerimi se tako zapleta, ko gre za zakon o dolgotrajni oskrbi ...

“Predvsem odločevalci ne bi smeli izgubiti stika s stvarnim življenjem in potrebami ljudi. V lokalnih okoljih je ob zdravstveni tudi v socialni in negovalni dejavnosti ter bolnišnicah za te skupine ljudi dobro poskrbljeno, ponekod so dejavnosti zgledno urejene in nemoteno delujejo; gre za dobro sodelovanje stroke in laikov. Te izkušnje in mnenja bi morali v celoti upoštevati, jih poznati in vgrajevati tudi v zakonodajo. To ni nemogoče!”

> Vaši sodelavci in kolegi, ki so vas predlagali za dobitnika najvišjega strokovnega priznanja, zlatega znaka Zbornice-zveze medicinskih sester, babic in tehnikov, poudarjajo, da je eno vaših gonil pri delu prepričanje, da se vse da, če se le hoče.

“Vsak dan nam življenje dokazuje, da ni nič nemogoče in se vse da izpeljati. Morda sem to že davno spoznal tudi zato, ker sem bil 19 let reševalec na terenu. Te izkušnje sem vgradil v veliko strokovnih člankov, posredujem jih tečajnikom za nacionalno poklicno kvalifikacijo, na strokovnih kongresih ... Vsem polagam na srce tudi, da se je treba pri delu truditi. Zame služba ni le služba, tudi zdaj ne, ko sem vodja reševalne dejavnosti. Morda so vse to prepoznali predlagatelji za priznanje in komisija. Počaščen sem in ponosen. Seveda pa sta zaslužna tudi moja družina, v kateri najdem moč in energijo in žena, ki me v vsem, kar delam, podpira in spodbuja.”

---