Možne novosti pri otroškem dodatku

Premislek o možnosti in načinih, da bi se otroški dodatek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteval v manjši meri ali da bi ga v celoti izvzeli, že poteka zagotavlja vlada. Hkrati opozarja, da so se koalicijske stranke v koalicijskem sporazumu zavezale k ločitvi družinske in socialne politike.

LJUBLJANA > Izvzem bi pomenil, da se spreminja tudi sam namen otroškega dodatka. Torej bi izgubil namen preživljanja otroka in bi ostal le kot dopolnilni prejemek za izobraževanje in vzgojo otroka, je vlada zapisala v odgovoru na pisno poslansko pobudo Primoža Siterja iz Levice.

Poslanec je namreč predlagal, da vlada v predlog spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev vključi predlog za spremembo vrstnega reda pri uveljavljanju pravice do socialnih prejemkov na način, da se otroški dodatek ne bi štel kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.

Denarna socialna pomoč skupaj z dodatkom za delovno aktivnost predstavlja že 89 odstotkov minimalne plače, ki znaša 667 evrov.

Za umik dodatka za delovno aktivnost

Siter se je zavzel še, da bi umaknili predlog za ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Toda vlada glede predloga novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost, pojasnjuje, da je novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih iz aprila lani za obdobje od 1. junija lani do 31. decembra lani zvišala osnovni znesek minimalnega dohodka za 30 odstotkov - s 331 na 385 evrov.

Ta znesek je bil avgusta lani valoriziran z rastjo življenjskih stroškov na 392,75 evra, z novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih iz novembra lani pa se po 1. januarju ni znižal na 331 evrov, kar bi se brez novele moral. Denarno socialno pomoč bi tako izgubilo 3599 družin oziroma samskih oseb, 52.486 družinam oz. samskim osebam pa bi se znižala, je zapisala vlada.

14.500

več prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo maja letos v primerjavi z aprilom lani.

Zaradi dviga osnovnega zneska minimalnega dohodka lahko v primeru, da posameznik prejema dodatek za delovno aktivnost, nastane past neaktivnosti, opozarja. Denarna socialna pomoč namreč skupaj z dodatkom za delovno aktivnost predstavlja že 89 odstotkov minimalne plače, ki znaša 667 evrov. Zaradi te anomalije sistema denarna socialna pomoč postaja redni dodatek delovno aktivne populacije. To se dogaja v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile, izpostavlja vlada.

Omenjena anomalija se po njenem opozorilu odraža tudi v skokovitem porastu upravičencev do denarne socialne pomoči. Od aprila lani do maja letos se je število upravičencev namreč povečalo za približno 14.500. Za razmejitev denarne socialne pomoči in minimalne plače vlada tako predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ker z vidika omenjenih razmer dodatek ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči.

Odbor DZ za delo je priporočil ministrstvu, da pripravi analizo upravičencev do denarne socialne pomoči.

---