Dvig upokojitvene starosti pride v naslednjem paketu

Ministrstvo za delo pošilja v javno razpravo predlog za spremembe pokojninskega zakona. Ko so ga marca prvič predstavili javnosti, so odprli precej pomislekov. V predlogu zato zdaj ni več dviga upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki imajo manj kot 40 let pokojninske dobe, spreminjajo pa se še nekateri drugi predlogi.

LJUBLJANA > Vprašanje dvojnega statusa ostaja odprto tudi po usklajevanjih, ki so v minulih mesecih potekla med socialnimi partnerji.

Neusklajeni pri odmernem odstotku

Ministrstvo za delo je marca predlagalo, da bi delavec, ki ostane v delovnem razmerju po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, prva tri leta poleg plače prejemal še 50 odstotkov svoje pokojnine, če bi ostal še dlje, pa pokojnino v celoti. Zdaj so v osnutek sprememb pokojninskega zakona zapisali, da bi delavec prva tri leta prejemal 40 odstotkov pokojnine, nato pa 20 odstotkov.

Dodatna obremenitev države

Zdaj predlagane spremembe pokojninskega zakona naj bi začele veljati leta 2020. Prvo leto bi državo dodatno obremenila za tri do štiri milijone evrov, nato pa bi se ta znesek podvojil. Če ne bo sledila korenitejša pokojninska reforma, bi predvidene spremembe do leta 2045 državo obremenile za približno pol milijarde evrov.

Pri tej rešitvi so sindikati in Obrtna zbornica Slovenije (OZS) na nasprotnih bregovih. V OZS vztrajajo, da mora biti upokojenemu podjetniku ali obrtniku dovoljeno nadaljevati dejavnost, za katero bi v celoti plačevali davke in prispevke, in hkrati prejemati polno pokojnino. “Doktorji, profesorji s podjemno pogodbo lahko predavajo in obdržijo stoodstotno pokojnino. Ne želimo, da se njim kaj spremeni, ampak da smo enaki pred zakonom. Da dovolijo tudi obrtnikom, ki so upokojeni, delati naprej, če to želijo,” pravi predsednik OZS Branko Meh.

Sindikati temu nasprotujejo in pravijo, da so popustili že pri kompromisnem predlogu, ki ga ministrstvo zdaj pošilja v javno razpravo. “Uresničitev zahteve zbornice bi pomenila veliko nelojalno konkurenco mladim, ker bi upokojeni obrtnik lahko ponujal cenejše izdelke,” opozarja Aljoša Čeč iz konfederacije sindikatov Pergam.

530

evrov bi bilo po novem minimalno nadomestilo za brezposelnost

Resna reforma prihodnje leto

Bolj usklajeni so socialni partnerji pri predlogu za dvig odmernega odstotka na 63,5 odstotka za moške. Za ženske takšen odmerni odstotek že velja.

Predlog tudi določa, da bi se pokojnina za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, vendar pa največ za tri otroke in ob pogoju, da se zavarovanec ne upokoji predčasno.

Tilen Božič

državni sekretar na MDDSZ

“O dvigu upokojitvene starosti se bomo pogovarjali pri pripravi celovite reforme, ki bo na mizi predvidoma v začetku prihodnjega leta.”

Namero, da bi se za tiste, ki ne dosegajo 40 let pokojninske dobe, upokojitvena starost postopno povišala na 67 let, so na ministrstvu za zdaj opustili. Pogovore o tem bodo obudili ob pripravi celovite pokojninske reforme, ki bo na mizi predvidoma v začetku prihodnjega leta. Takrat bo pogajalska skupina ministrstva, sindikatov in delodajalcev poleg povišanja upokojitvene starosti iskala soglasje tudi o indeksaciji pokojnin, številu najboljših zaporednih let za izračun pokojninske osnove, invalidskih pokojninah in še čem, temeljite spremembe napoveduje Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za delo.

Višje minimalno nadomestilo za brezposelnost

V dogovoru s socialnimi partnerji ministrstvo v javno razpravo, ki bo trajala do septembra, pošilja tudi novelo zakona o urejanju trga dela. V njem med drugim predlagajo dvig minimalnega denarnega nadomestila za brezposelnost s 350 na 530 evrov.

Pri mnogih predlaganih rešitvah kompromis še iščejo. Prvotni predlog ministrstva, da bi bilo nadomestilo za brezposelnost možno prejemat največ 19 in ne več 25 mesecev, so umaknili. Zdaj je aktualen predlog, da bi se starostna meja za upravičenost do 25-mesečnega nadomestila dvignila s 55 na 58 let, leta zavarovalne dobe pa iz 25 na 28. Za tri leta, na 53 let starosti in 25 let zavarovale dobe, bi dvignili tudi mejo za prejemanje nadomestila v trajanju 19 mesecev.

Tudi pri določitvi minimalnih pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost še ni soglasja. Ministrstvo je sprva predlagalo, da bi delavcu nadomestilo pripadalo po dvanajstih in ne že po devetih mescih zavarovalne dobe. Zdaj se s socialnimi partnerji dogovarjajo o dvigu praga na deset mesecev. Opažajo namreč težavo pri sezonskih delih. “Če bi bile vse ure evidentirane, kot je treba, najbrž ne bi prihajalo do tega, da bi bili ljudje zaposleni zgolj devet, deset mesecev, ampak dejansko dvanajst mesecev v letu,” pravi Božič.

---