Dars odstranjuje cestninske postaje na avtocestah

Odkar je Dars 1. aprila vzpostavil sistem elektronskega cestninjenja za tovornjake, cestninske postaje niso več potrebne. Prve so tako v tem mesecu že začeli rušiti, odstranitev in preureditev vseh 34 cestninskih postaj pa je predvidena v prihodnjem letu. Dela na eni od njih si je danes ogledal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Odkar je Dars 1. aprila vzpostavil sistem elektronskega cestninjenja za tovornjake, cestninske postaje niso več potrebne. Foto: STA
Odkar je Dars 1. aprila vzpostavil sistem elektronskega cestninjenja za tovornjake, cestninske postaje niso več potrebne. Foto: STA

LJUBLJANA > Gašperšič je po ogledu del na cestninski postaji Torovo na gorenjski avtocesti izrazil zadovoljstvo, da so dokončno vzpostavljeni pogoji za odstranitev cestninskih postaj s slovenskih avtocest. "To je bilo možno šele po dokončni uvedbi elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, tako da sem zadovoljen, da je Dars s temi deli naposled začel," je povedal novinarjem.

Minister, ki opravlja tekoče posle, se je prepričal, da dela intenzivno potekajo. "Za nas in uporabnike pa je ključno, da bodo dela izvedena tako, da ne bo prihajalo do dodatnih zastojev," je dejal in dodal, da ta zagotovila s strani Darsa imajo. Izjemoma bi lahko zastoje povzročilo le prestavljanje zapor.

To je potrdil tudi predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic. "Čelne cestninske postaje so bolj kot stranske velika motnja v prometu. Ker bomo pri teh delih vedno zagotavljali po dva vozna pasova v vsako smer, ne bi smelo prihajati do večjih zastojev kot doslej," je dejal, a opozoril, da se jim povsem seveda ni mogoče izogniti.

Od 34 cestninskih postaj jih namerava Dars letos odstraniti približno polovico, preostale pa v prihodnjem letu. Rušitvena dela trenutno potekajo na treh: poleg na Torovem še na Razdrtem in Logu na primorski avtocesti, končana pa naj bi bila do začetka glavne turistične sezone, to je do druge polovice julija. Vrednost odstranitve in preureditve vseh 34 cestninskih postaj skupaj je Vidic ocenil na 45 milijonov evrov.

Vsa sredstva še niso zagotovljena, je pa Vidic izpostavil, da so za ta projekt skupaj s 50 milijonov evrov vredno vzpostavitvijo sistema cestninjenja za tovorna vozila že uspeli pridobiti kredit Evropske investicijske banke. Gre za 51 milijonov evrov, porok pa tokrat ni država, pač pa evropski sklad za strateške naložbe. Gre za prvi projekt v Sloveniji, ki se financira iz t.i. Junckerjevega sklada, je bil zadovoljen. Pogajanja za preostala sredstva še potekajo.

Dela zajemajo odstranitev in preureditev cestninskih postaj, in sicer nameravajo povsod porušiti nadstrešnice in cestninske otoke, na nekaterih cestninskih postajah pa tudi tamkajšnje upravne stavbe. Poleg tega je predvidena tudi preureditev cestninske postaje Hrušica, vendar le ploščadi in prostorov upravne stavbe. Cestninske kabine bodo namreč ostale, saj se tam plačuje predornina za Karavanke. Podobna cestninska postaja je tudi na avstrijski strani predora.

Cilj projekta je vzpostavitev enakega prometnega režima na avtocestah in hitrih cestah na območju obstoječih cestninskih postaj, kot že zdaj velja na odprtih trasah. S tem bo mogoče vzpostaviti normalen profil avtoceste in tako dvigniti dovoljeno hitrost vožnje na 130 kilometrov na uro.

Pričakovati je, da se bo pretočnost prometa skozi preurejene cestninske postaje izboljšala. Vozila z vinjetami namreč zdaj skozi cestninsko postajo vozijo po dveh pasovih, pri čemer je hitrost omejena. Dars se je sicer že pred leti lotil preurejanja nekaterih čelnih cestninskih postaj, pri čemer je odstranil le sredinske otoke.


Najbolj brano