Banka Slovenije napoved rasti BDP za letos znižala na 3,2 odstotka

Banka Slovenije je napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos znižala za 0,2 odstotne točke na 3,2 odstotka, v naslednjih dveh letih pa se bo rast gibala nekoliko pod tremi odstotki. Zmernejša rast BDP bo posledica nekoliko nižje rasti tujega povpraševanja in postopnega prehajanja v zrelejše obdobje poslovnega cikla.

Zasebne investicije so nujne za postopen prehod k delovno manj 
intenzivni naravnanosti slovenskega gospodarstva z višjo ravnijo 
produktivnosti, opozarja Banka Slovenije. Foto: STA
Zasebne investicije so nujne za postopen prehod k delovno manj intenzivni naravnanosti slovenskega gospodarstva z višjo ravnijo produktivnosti, opozarja Banka Slovenije. Foto: STA

SLOVENIJA > Gospodarska rast v Sloveniji se bo po napovedih Banke Slovenije v letošnjem in prihodnjem letu nekoliko upočasnila in bo v letih 2020 in 2021 dosegla 2,9 odstotka. Kljub temu bo ostala višja od povprečja v evrskem območju.

Dejavniki znižanja sicer še vedno ugodne rasti gospodarske aktivnosti izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja, medtem ko domači dejavniki ostajajo vzpodbudni, so sporočili iz Banke Slovenije. Kot opozarjajo, so tveganja, ki bi lahko povzročila šibkejšo gospodarsko rast, izrazitejša in izhajajo pretežno iz zunanjega okolja.

Glavna dejavnika rasti zasebna potrošnja in investicije

Rast bo v srednjeročnem obdobju ostala široko osnovana, glavna dejavnika rasti pa bosta zasebna potrošnja in investicije. Oboje bo močno odvisno od gibanj na trgu dela, kjer se pričakujeta upočasnitev rasti zaposlenosti in višja rast plač. Zadnja bo nekoliko presegala rast produktivnosti, kar bo poslabšalo stroškovno konkurenčnost, če bo rast stroškov dela na enoto proizvoda hitrejša kot v trgovinskih partnericah.

Dejavnika nadaljnje rasti zasebnih investicij v opremo in stroje bosta tudi naraščajoči stroški dela in pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile. "Tovrstne investicije so nujne za postopen prehod k delovno manj intenzivni naravnanosti slovenskega gospodarstva z višjo ravnijo produktivnosti," opozarja Banka Slovenije.

Gibanja na trgu dela bodo na drugi strani krepila razpoložljivi dohodek gospodinjstev. Ta bo omogočal nekoliko višjo rast zasebne potrošnje in nadaljnje povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. Hitra rast cen na stanovanjskem trgu v zadnjih letih sicer kaže predvsem na precejšnje pomanjkanje ponudbe, zato na Banki Slovenije pričakujejo postopno krepitev rasti zasebnih stanovanjskih investicij.

Gospodarsko rast bodo še naprej podpirale tudi investicije države, saj se pričakujeta hitrejše črpanje evropskih sredstev in izvajanje večjih investicijskih projektov. Rast potrošnje države bo v obdobju napovedi nekoliko nižja kot lani, predvsem zaradi umirjanja rasti zaposlovanja.

Inflacija bo nekoliko nižja kot lani

Domače povpraševanje bo krepilo rast uvoza, ki bo v celotnem obdobju napovedi prehitevala rast izvoza. Ta bo ob negotovih razmerah v mednarodnem okolju nekoliko počasnejša, kot je bila v preteklih letih, a še vedno ugodna. Takšna gibanja v menjavi s tujino bodo vodila v postopno zmanjševanje presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki pa bo ostal visok.

Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, bo ob šibkejših pritiskih iz zunanjega okolja letos nekoliko nižja kot lani, in sicer 1,7-odstotna, v naslednjih dveh letih pa bo dosegla dva odstotka.

"Ob solidnem domačem povpraševanju in nekoliko hitrejši rasti stroškov dela se bo postopoma zviševala osnovna inflacija, zlasti zaradi močnejše rasti cen storitev. Obenem se pričakuje tudi zmerno rast cen industrijskih proizvodov brez energentov, ki pa bo zaradi močne konkurence med ponudniki še naprej močno odvisna od cenovnih gibanj v mednarodni menjavi," so zapisali.

Glavna tveganja iz zunanjega okolja

Glavna tveganja, ki spremljajo tokratne napovedi, prihajajo iz zunanjega okolja in bi lahko močneje upočasnila gospodarsko rast v Sloveniji. Uresničitev tveganj, povezanih s stopnjevanjem geopolitičnih trenj in dodatnimi protekcionističnimi ukrepi, bi lahko povzročila padec rasti tujega povpraševanja, ki bi se odrazil tako v nižji rasti izvoza kot tudi v splošnem poslabšanju gospodarskega razpoloženja, kar bi zavrlo predvsem investicijsko aktivnost podjetij.

Na drugi strani ostajajo tveganja iz domačega okolja pozitivna in so povezana predvsem z morebitno hitrejšo rastjo plač, ki bi močneje okrepila zasebno potrošnjo. Dodatno negotovost predstavljajo investicije države, ki bi lahko ob hitrejšem črpanju evropskih sredstev in pospešenem izvajanju večjih infrastrukturnih projektov rasle nekoliko hitreje od trenutnih ocen. Že omenjeni močnejši pritiski na rast plač bi lahko povzročili tudi nekoliko višjo osnovno inflacijo. Tveganje za višjo inflacijo predstavlja tudi gibanje cen nafte na mednarodnih trgih, ki je odvisno predvsem od svetovnih geopolitičnih razmer.


Najbolj brano