Ali je v NLB denar pral britanski državljan?
Slovenija
16. 12. 2017, 11.42
, posodobljeno: 27. 12. 2017, 10.45
Komisija DZ za preiskovanje sumov pranja iranskega denarja v NLB in Novi KBM, ki je začela delati jeseni, je danes povabila na zaslišanje ljudi, ki so bili tedaj na ključnih položajih v NLB. Odzvalo se je devet od 12 vabljenih prič, ki so povedale, da je šlo pravzaprav za britanskega državljana in tudi nakazila niso prihajala iz iranskih bank.
LJUBLJANA
> DZ je ustanovitev preiskovalne komisije odredil julija na zahtevo poslancev SMC, potem ko so v javnost prišle informacije, da naj bi iranski državljan Iraj Farrokhzadeh v NLB pred leti odprl račune, na katere so v letih 2009 in 2010 prihajala nakazila iz iranske banke. Teh naj bi bilo več kot 9000, na ta način pa naj bi opral približno milijardo dolarjev. DZ je pozneje obseg preiskave razširil še na Novo KBM. V njenih poslovalnicah ob meji naj bi to počeli italijanski državljani.
Komisija, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), je danes na zaslišanje povabila 12 prič, a se je ena opravičila že pred dnevi, še dve pa se v DZ nista pojavili brez pojasnila. Möderndorfer je napovedal, da bodo vse tri ponovno povabili na zaslišanje v januarju.
Ne gre za iranskega državljana
Kot prva je pred člane komisije stopila Milka Ižanec, ki je bila v tistem času vodja poslovalnice za tuje osebe v NLB. Povedala je, da pravzaprav ne gre za iranskega državljana. "Identificiral se je z angleškim potnim listom, prijavljeno bivališče je imel v Londonu, nanj smo gledali kot na evropskega poslovneža, res pa je bil rojen v Iranu," je dejala.
Potrdila je, da je Farrokhzadeh veljal za stranko z zelo visoko stopnjo tveganja in so ga zato zelo pozorno spremljali. A zaradi sedeža njegovega podjetja na Britanskih Deviških otokih in ne zato, ker bi on sam in nakazila denarja prihajali iz Irana, zoper katerega so bile pozneje uvedene mednarodne sankcije. Sicer pa za tvegane stranke veljajo vsi nerezidenti, saj je težje preverjati podatke o njih.
"Nikoli nisem videla iranskega potnega lista, denar pa je vedno prihajal iz evropskih bank in če so bila nakazila v dolarjih, iz ameriških bank," je povedala. Če bi bil na črnem seznamu, pa mu računa zagotovo ne bi odprli, je dodala. Na Möderndorferjeve trditve, da so bili indici za pranje denarja položeni na mizo, pa je odgovorila: "Jaz jih nisem videla in tudi drugi jih niso videli."
Prometa je imel ogromno in NLB je s provizijami za njegova nakazila zaslužila veliko, je še povedala Ižančeva. Nekoč jo je prišel prosit za znižanje provizije in povedala mu je, da to odobrijo strankam z več kot 10 milijonov evrov prometa mesečno. "Rekel je, da se bodo potrudili in tako se je promet povečal," je dodala.
Jašovič se ne spomni, da naj bi prav on podpisal podaljšano znižanje provizije
Znižanje provizije so mu odobrili, nato pa ta ukrep še podaljšali. Tedaj je NLB vodil Božo Jašovič, ki se ne spomni, da naj bi prav on podpisal podaljšano znižanje provizije. "Če je bil naveden kot angleški državljan, ki že leto dni posluje z banko in je vse v redu, se mi je v času, ko je bila banka v nezavidljivem položaju, zdelo dobro, da nekaj zaslužimo," je dejal.
Vse priče so zagotavljale, da so v banki ravnali v skladu z zakonodajo, do uvedbe sankcij proti Iranu v letu 2010 pa ni bilo zakonske podlage za zahtevo po zaprtju računa. Drago Cunja, ki je bil v času, ko je Farrokhzadeh prišel odpreti račun, v NLB zadolžen za področje preprečevanja pranja denarja, je povedal, da je bil nadzor nad tem področjem urejen zelo kakovostno. A kot je povedal, "ta fizična oseba ni bila na nobeni omejevalni listi in tudi Iran je bil takrat naveden zgolj na seznamu držav, ki nimajo urejenega področja pranja denarja".
V času uvedbe sankcij proti Iranu je bila za področje preprečevanja pranja denarja v banki pristojna Zdenka Bernik Strelec. Ta je povedala, da so se ji zdele Farrokhzadehove transakcije res neobičajne, a "lahko se odločimo, da so vse neobičajne, lahko pa rečemo, da je tak njegov način poslovanja." Do uvedbe embarga ni imela zakonske podlage za zahtevo po zaprtju računa, upravi je tako zaprtje predlagala septembra 2010.
Jašovič je potrdil, da so mu račun zaprli proti koncu leta 2010, po uvedbi sankcij proti Iranu in pridobitvi mnenja Banke Slovenije ter seznanitvi z izsledki notranje revizije. Slednja je ugotovila, da način spremljave poslovanja komitenta ni bil dovolj ustrezen in da bi morali prepoznati elemente sumljivega poslovanja. "Presodili smo, da je poslovanje s tem komitentom lahko tvegano in smo račun zaprli," je dejal.
Eden od prejemnikov je bil Superman
Po Möderndorferjevih besedah bi moral v NLB zazvoniti alarm že veliko prej, saj je prihajalo veliko reklamacij Farrokhzadehovih nakazil. A tudi teh je bilo veliko, je odvrnila Ižančeva, na navedbe, da je bil eden od prejemnikov denimo Superman, kot namen nakazila pa večkrat navedena Ana Karenina, pa odgovorila: "Skoraj dvomim, da bi kaj takega napisal, saj je bil zelo resen starejši poslovnež." Nekdanji član uprave Miran Vičič je glede tega dejal, da je v svoji karieri slišal za še bolj čudna imena.
Informacije o posameznih komitentih in njihovem poslovanju sicer ne prihajajo do vrha bank. Kot je povedal Marjan Kramar, ki je NLB vodil od začetka leta 2004 do leta 2009, ni vedel, da je ta komitent prišel in posloval v banki. "Bila bi izjema, da bi nekdo informiral predsednika uprave, da je nekdo tak prišel. To se v mojem mandatu ni zgodilo za nobeno osebo in za nobeno firmo," je zatrdil. Sicer pa so področju upravljanja s tveganji dajali velik poudarek.