130.000 Slovencev ne ve, kakšno vodo pije

Približno 130.000 Slovencev ne ve, kakšno vodo pije, so opozorili na današnjem posvetu o pitni vodi v Ljubljani. Gre za posameznike, ki nimajo dostopa do javnega vodovoda in se z vodo oskrbujejo iz lastnih zajetij. Sicer je oskrba z vodo v Sloveniji ena najbolje urejenih javnih služb, menijo v Zbornici komunalnega gospodarstva.

SLOVENIJA > “Oskrba s pitno vodo je po našem mnenju ena najbolj ustrezno urejenih javnih služb pri nas,” je na današnjem strokovnem srečanju na temo pitne vode poudaril Iztok Rozman iz Zbornice komunalnega gospodarstva.

O pravici do pitne vode tudi v praksi

Podjetij, ki se ukvarjajo z oskrbo s pitno vodo, je v Sloveniji približno 60, vseh izvajalcev javne službe pa nekaj več kot sto. Na javne vodovode je priključenih približno 92 odstotkov prebivalstva, država pa si je postavila cilj, da ta delež poveča na 96 odstotkov.

92

odstotkov slovenskih prebivalcev je priključenih na javni vodovod

“Zakonodaja je v tem trenutku sorazmerno dobro urejena,” je o oskrbi s pitno vodo povedal Rozman. Največja skrb izvajalcev javne službe pa je, kako bo v zakonodajo prenesena pred kratkim v ustavo zapisana pravica do pitne vode.

“Že ob sprejemanju ustavne spremembe smo poudarjali, da je sistem oskrbe s pitno vodo v Sloveniji robusten, deluje dobro in na primerljivi ravni z drugimi razvitimi evropskimi državami. Pri spremembah zakonodaje je zato treba paziti, da bomo izboljšali tiste stvari, ki se jih da izboljšati, obenem pa ne bomo poslabšali sedanje kakovostne oskrbe s pitno vodo,” je poudaril Rozman.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je predstavil aplikacijo, ki bo vsakemu prebivalcu omogočila vpogled v podatke o kakovosti pitne vode v posamičnem naselju, kasneje pa tudi občini in regiji.

Slovenska kakovostna voda je ob tem tudi relativno poceni. Evropske primerjave kažejo, da je povprečna cena oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (2,2 evra na kubični meter) pod povprečjem. “Sploh če pogledamo dolžino vodovodnega omrežja na prebivalca,” je dodal Rozman.

Ni vsa voda neoporečna

Medtem ko je za večino prebivalstva zelo dobro poskrbljeno, pa za manjši del to ne velja. Približno 130.000 Slovencev namreč pije vodo iz lastnih zajetij, za to vodo pa ni podatkov, ali je kakovostno ustrezna ali ne.

130.000

Slovencev pije vodo iz lastnih zajetij

“Zato spodbujamo prebivalce, ki se oskrbujejo iz lastnih zajetij, naj dajo vodo testirati,” je poudarila Nataša Sovič iz nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Že lani so namreč okoli svetovnega dneva voda izvedli obsežnejšo akcijo testiranja vode iz lastnih vodnih virov in ugotovili, da je bil kar precejšen odstotek fekalno onesnažen. “V vsaj 35 odstotkih vzorcev voda ni bila varna za pitje in jo je bilo treba prekuhavati,” je povedala Sovičeva.

V teh dneh laboratorij tudi letos ponuja testiranje ustreznosti vode fizičnim osebam z lastnim zajetjem pitne vode in njegovim uporabnikom s 50-odstotnim popustom. Ob testiranjih uporabnikom tudi svetuje, jih opozarja na morebitne nevarnosti, ki spremljajo lastno oskrbo, in jih spodbuja k vzdrževanju zajetij.

Ministrstvo pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode delno učinkovito

Ministrstvo za okolje in prostor je bilo v letih 2016 in 2017 pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode delno učinkovito, je ugotovilo računsko sodišče. Kot so zapisali, so v reviziji sicer upoštevali, da je ukrepanje na področju ohranjanja virov pitne vode odvisno tudi od drugih akterjev. Za tri od 21 podzemnih vodnih teles, in sicer v Savinjski kotlini, Dravski kotlini in Murski kotlini, ter za večino površinskih vodnih teles je bilo stanje voda, ki se ga ocenjuje vsakih šest let, ocenjeno kot slabo, pri čemer je računsko sodišče izpostavilo pomanjkljiv monitoring globljih vodonosnikov podzemnih voda. Od ministrstva revizorji zahtevajo odzivno poročilo. Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da bodo poročilo najprej podrobneje preučili, potem bodo nanj odgovorili.

S kakovostno vodo sta najbolje preskrbljeni osrednjeslovenska in jugovzhodna regija, kjer je na javno vodovodno omrežje priključenih približno 99 odstotkov prebivalcev. Vodo iz javnega omrežja preverjajo sami izvajalci javne službe, nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvaja tudi uradni monitoring pitne vode.

Danes so predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje na strokovnem srečanju predstavili aplikacijo, ki bo vsakemu prebivalcu omogočila vpogled v podatke o kakovosti pitne vode v posamičnem naselju, kasneje pa tudi občini in regiji. Trenutno imajo vpogled vanjo upravljalci vodovodnih sistemov, da vnesejo morebitne popravke.

---