Zmaj bo postal bolj butičen

Organizatorji festivala Zmaj 'ma mlade, ki z veliko vneme in prostovoljnega dela že vrsto let skrbijo za obogatitev postojnske kulturne ponudbe, napovedujejo, da bodo festival v prihodnje nekoliko preoblikovali oziroma se vrnili h koreninam. Namesto težnje po ugajanju čim širšemu krogu obiskovalcev z večjimi dogodki se bodo posvetili oblikovanju bolj izbranega programa.

POSTOJNA > Sinoči se je na Titovem trgu s tradicionalno Zmajevo torto in koncertom energične furlanske zasedbe Radio Zastava v organizaciji zveze društev Mladinski center Postojna in ob sodelovanju drugih društev in organizacij začel 23. poletni kulturni festival Zmaj 'ma mlade, ki tudi letos prinaša dva tedna pestrega kulturnega, športnega in zabavnega programa. Večina koncertov se bo še letos odvila na osrednjem postojnskem trgu, dva petkova pa poskusno v atriju Mladinskega centra Postojna. Prav sem in morebiti še na druge manjše lokacije v mestu pa naj bi se prihodnje leto glasbeni del festivala preselil v celoti.

Selitev na intimnejša prizorišča in nišni koncerti

Osnovni namen festivala je bil v njegovih začetnih letih poživiti poletno dogajanje v Postojni. Odkar je pred leti s svojim festivalom, ki traja poldrugi mesec, začela tudi postojnska občina sama, pa so se predvsem na glasbenem področju začele nekatere vsebine tudi podvajati. Poleg tega so se v zadnjih letih precej dvignile cene glasbenih izvajalcev, čemur proračun festivala ni sledil, zato si bolj zveneča imena vse težje privoščijo, večja je tudi konkurenca ostalih dogodkov. “Danes je ponudba koncertov in festivalov tako raznolika in bogata, pa tudi masovnih žurk, da nam je ob pomanjkanju denarja ostalo le sekiranje in izgubljanje živcev glede obiska ali pa odločitev za neko drugo pot. In mi bomo šli drugo pot,” programski vodja festivala Samo Vesel pravi, da bo festival zato v bodoče postal butičnejši.

Pester program za vse starosti

Na letošnjem festivalu se bo v 13 dneh zvrstilo več kot 40 kakovostnih in zanimivih dogodkov za obiskovalce vseh starosti. Na koncertnih odrih bodo nastopili Ottone Pesante, Bakalina Velika, skupini Prizma in Generator, Katalena, Norton, zalagasper in The Hunting Dogs, Coloured Sweat s pihalnim orkestrom Ilirska Bistrica, The Authentics in Orlek ter Ante Upedanten Banda. V program so vključili gledališko dogajanje in ulične predstave, razstave, filme, otroške ustvarjalne delavnice ter dve gledališki in dve kino predstavi za otroke, športne dogodke, med katerimi sta Modrijanov pohod v jamo pod Predjamskim gradom in dobrodelni postojnski tek, voden sprehod po Planinskem polju, delavnice osebnostne rasti, ustvarjalnice, izmenjevalnico oblačil ... Zadnji dan, 1. septembra, bo namenjen oživitvi širšega mestnega jedra Postojne na različnih lokacijah z dogodkom Po-stoj-na živi ulici. Isti dan bo potekal tudi Festival avtohtonih skupnosti. Podroben program je na voljo v zgibankah in na spletni strani https://www.zmaj-ma-mlade.com/.

V glasbenem delu se bodo vrnili k začetkom, ko so v goste vabili sveže, nove izvajalce oziroma zapostavljene zvrsti. Hkrati pa bodo izvajalcem prilagodili tudi prizorišča (in ne več izvajalcev prizorišču). “Zdi se nam, da je prostor pred mladinskim centrom za večino koncertov, kakršne nameravamo prirejati, bistveno primernejši, intimen in bolj doživljajski kot velik postojnski trg.” Na ta način se bodo, kot poudarja Vesel, bolj posvečali kakovostnim dogodkom samim kot temu, kako čim bolj napolniti za tovrsten tip dogodkov pogosto prevelik osrednji trg. Prav dejstvo, da je bil odziv na nekatere sicer kakovostne koncerte razmeroma skromen in vse preveč podvržen vremenskim vplivom, je namreč v zadnjih letih ekipi vzelo nekaj zagona in veselja. “In tudi to je eden od razlogov, da bomo festival spreminjali,” pravi Vesel.

Siceršnji koncept pa ne bo bistveno drugačen, več bo le uličnega dogajanja.

Proračun festivala, ki je za obiskovalce brezplačen, zadnja leta, ko je dogajanje omejeno na dva tedna, znaša med 25.000 in 30.000 evrov. Od tega postojnska občina na podlagi razpisa prispeva 12.000 evrov, razliko pa zlasti pokrovitelji, med katerimi sta večja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in podjetje Vopex. Za ta denar se vedno potrudijo ponuditi kar največ. “Brez številnih ur prostovoljnega dela tega festivala ne bi bilo,” še dodaja Vesel, ki obiskovalce vabi tudi k včlanitvi v društvo podpornikov festivala.

---