Zakaj pripombe Civilne iniciative za Lipico niso bile upoštevane v zakonodajnem predlogu?

Civilna iniciativa za Lipico je ves čas sodelovala pri pripravi predloga zakona o Kobilarni Lipica. Zato članom ni jasno, zakaj njihove pripombe niso upoštevane in vpisane v zakonodajni predlog. Na današnji novinarski konferenci so izpostavili, da mora biti Kobilarna Lipica enovita, predlagana ustanovitev holdinga bi pomenila le možnost lastninjenja.

SEŽANA > Predlog zakona o Kobilarni Lipica je sicer v parlamentarni proceduri, vlada pa je pozitivno mnenje nanj dala že 26. oktobra.

"Zavzemamo se za enovito vodenje in enovit načrt upravljanja Kobilarne Lipica kot celote. Osnova za enovito vodenje je enoten načrt upravljanja in enotna vizija razvoja. Načrt upravljanja mora zagotoviti natančno in pregledno vodenje stroškov in vseh prihodkov po namenih in dejavnostih. Učinkovit nadzor zagotavlja pregled vodenja financ in porabo sredstev po namenih," je povedal predsednik Civilne iniciative za Lipico Stanislav Renčelj.

Obravnavali dva popolnoma različna predloga zakona

Član sveta Kobilarne Lipica Marjan Suša je povedal, da so obravnavali dva popolnoma različna predloga zakona. Na majski seji so obravnavali predlog, v katerem je bilo predlagano delovanje Kobilarne Lipica kot enotna družba (d.o.o.), v novembrskem predlogu zakona pa organizacija v holding.

"Predvidena ustanovitev holdinga za tako celovito in majhno poslovno območje ni potrebna. K preglednosti poslovanja namreč ne bo prispevala organizacijska oblika. Prišlo bo do motenj v poslovanju, do različnih razvojnih interesov, neučinkovitega razvoja in uveljavljanja Lipice kot turistične destinacije. Porabljeno bo veliko energije in časa za usklajevanje poslovanja, delitev pa prinaša s seboj novo zaposlovanje in administracijo," je še dejal Renčelj.

Tudi skozi enovito organizacijo se lahko zagotovi "rešitev zagat, ki jih prinašata javno naročanje in učinkovito nagrajevanje zaposlenih", je še poudaril Suša.

Lipiško klasično šolo jahanja uvrstiti na seznam nesnovne kulturne dediščine

Nov predlog zakona tudi ne določa več, da bi pri delu Kobilarne Lipica lahko soodločale lokalne skupnosti oziroma strokovna javnost. Predvideno je le sodelovanje dveh zaposlenih v svetu Kobilarne Lipica, vendar bi zaradi izjemno visoke zahtevane izobrazbe lahko sodelovali le redki zaposleni.

Člani civilne iniciative so povedali še, da podpirajo razglasitev Kobilarne Lipica za kulturni spomenik državnega pomena. Predvsem pa bi morali lipiško klasično šolo jahanja uvrstiti na seznam nesnovne kulturne dediščine, so še prepričani, ter tako zaščititi to, kar se je kot najboljše za konje v stoletjih ohranjalo v Lipici.

Civilna iniciativa za Lipico nasprotuje takemu načina dela trenerjev, kot so mu priča v zadnjih mesecih. "V Lipico sodi klasična šola jahanja in ne neki šovi. Zaradi bolezni in vse večjega števila poškodb konj bodo od vodstva kobilarne zahtevali, naj pripravi posebno listo perspektivnih konj, za katere bi veljala posebna skrb in odgovornost.”

---