Z galerijo Lojzeta Spacala se je začela obnova Štanjela

V soboto bodo v Štanjelu obeležili 30-letnico galerije Lojzeta Spacala. A galerija je mnogo več kot le “še en” razstavni prostor. Da so jo sploh lahko odprli, so morali nad delom tedaj zelo klavrnega gradu najprej postaviti streho. In prav to je bil začetek obnove grajskega poslopja, ki je lani in letos dočakalo krepko nadaljevanje.

Spacalova galerija je bila v zadnjih 30 letih v Štanjelu tudi eno 
pomembnejših prostorov za kulturne in druge dogodke (na 
fotografiji je predstavitev projekta Agrotur novembra lani).   Foto: Helena Race
Spacalova galerija je bila v zadnjih 30 letih v Štanjelu tudi eno pomembnejših prostorov za kulturne in druge dogodke (na fotografiji je predstavitev projekta Agrotur novembra lani).  Foto: Helena Race

ŠTANJEL > Za začetek obnove štanjelskega gradu je v mnogo čem zaslužen Lojze Spacal, leta 1900 rojeni slovenski likovni umetnik mednarodnega slovesa, ki se je pred tremi desetletji skupaj s podporniki odločil, da bo stalno zbirko svojih del razstavil v gradu Štanjel, četudi je bil tedaj bolj ali manj ruševina.

Kras mu je bil ljubši kot Trst

“S Spacalom sva bila velika osebna prijatelja. To prijateljstvo pa se je še poglobilo, ko sem prišel za generalnega konzula v Trst,” se spominja diplomat in veleposlanik Drago Mirošič iz Lokve, glavna gonilna sila umestitve Spacalove galerije v Štanjel. Spacal je bil v 80. letih prejšnjega stoletja že priznan umetnik, ki bi mu v Trstu, kjer je bil rojen in je živel, z veseljem uredili razstavni prostor. Toda ker mu je bil Kras (tudi zaradi porekla staršev) zelo ljub in ker ni skrival svoje slovenske identitete, je želel razstaviti svoja dela v Sloveniji. Podaril jih je takratni občini Sežana, ki je segala tudi v Štanjel. Izbral je 52 slik, 78 grafik in eno tapiserijo iz obdobja od leta 1937 do 1987.

“Iskali smo primeren prostor za galerijo, tudi o Sežani smo razmišljali, toda ker je občini podaril tako velik izbor del, smo za to potrebovali velik prostor. In tako smo se odločili za Štanjel,” se zamisli o Štanjelu spominja Mirošič, predsednik odbora za galerijo, v katerem so bili še dr. Nelida Silič Nemec,dr. Marijan Slabe, mag. Zorko Harej, Aleksander Peršolja, arhitekta Nataša Štupar Šumi in Mitja Mozetič, Milan Bajc, Damjan Grmek, Bojana Kermolj, Ivan Vodopivec in Suzana Mirošič.

Za galerijo so morali najprej postaviti streho

“Potrebnega je bilo precej denarja, da smo lahko pokrili streho na tem delu grajskega poslopja in v njem uredili galerijo. Zato je bila ta galerija pomembna ne samo zaradi Spacala, temveč - morda še bolj - zato, ker se je prav z obnovo štanjelskega gradu začelo obdobje revitalizacije kraške arhitekture in Krasa,” poudarja Mirošič, ki bo tudi eden od slavnostnih govornikov na sobotni slovesnosti ob jubileju galerije.

Ta se bo začela ob 17. uri, poleg Mirošiča bodo na njej spregovorili še Marko Bandelli, župan občine Komen, ki je od sežanske občine nasledila Spacalovo zbirko, Polona Abram, direktorica javnega zavoda Komenski Kras, ki upravlja z galerijo, mag. Marko Arnež, kustos razstave in vodja skupine za pripravo 30-letnice galerije, dr. Nelida Nemec, kustosinja razstave in soavtorica kataloga, ki je izšel ob jubileju, ter Martin Spacal, umetnikov vnuk in skrbnik zapuščine Lojzeta Spacala. Razstavo bo odprl minister za kulturo Anton Peršak.

Filatelistični klub Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica je v sodelovanju z zavodom Komenski Kras pripravil priložnostno filatelistično razglednico z motivom lesoreza Lojzeta Spacala Jutro na Krasu, ki bo opremljena z osebno znamko z istim motivom in s priložnostnim poštnim žigom.


Najbolj brano