Z dvignjeno glavo v nov dan tudi danes

Prireditev ob obletnici priključitve Primorske k matični domovini so tokrat gostili v Komnu, kjer so veliko proslavo priredili že leta 1978. Letos mineva 71 let, odkar je pariška mirovna pogodba stopila v veljavo, s čimer je bil velik del Primorske priključen matični domovini.

Proslave ob dnevu spomina na priključitev Primorske matični 
domovini že tradicionalno privabljajo veliko ljudi. Foto: Leo Caharija
Proslave ob dnevu spomina na priključitev Primorske matični domovini že tradicionalno privabljajo veliko ljudi. Foto: Leo Caharija

KOMEN > V Komnu so veliko proslavo priredili že leta 1978, ko so obeležili 35. obletnico sprejetja sklepov na vrhovnem plenumu OF slovenskega naroda in na Avnoju, da se primorska zemlja priključi matični domovini.

Prireditev je ostala dobro zapisana v spominih domačinov, za zgodovinopisje pa je zanimiva, ker so ljudje ob petju Vstajenja Primorske prvič spontano vstali.

Ana Godnik

Komenka

“Komen je pred štirimi desetletji dihal s praznikom, letos pa je dihal le organizator. Kar me skrbi. Slišala sem, da so nekateri odklonili pomoč pri izvedbi organizacije. To ni dobro in kaže na to, da raste nova družba, v kateri pomagaš le, če si plačan.”

Trdna narodova zavest in uporni duh

Nič drugače ni bilo tokrat, ko so ob koncu proslave pevci in pevke Tržaškega partizanskega zbora Pinko Tomažič in Mešanega pevskega zbora Cominum zapeli Vstajenje Primorske.

Domen Mulič

udeleženec proslave

“Zame je to pomemben dogodek v zgodovini. Če se ne bi zgodil, mogoče tudi nas danes tu ne bi bilo.”

“Marsikdo se z nostalgijo sprašuje, ali kdo še poje partizanske pesmi. Mi jih pojemo, tukaj in zdaj, jih nosimo v srcu, grlih in spominu ... So simbol našega boja za svobodo, našega optimizma, naše prihodnosti. Saj je navsezadnje tudi primorska himna partizanska pesem. Napisal jo je partizan Lev Svetek - Zorin na svojem komisarskem obhodu s pogledom na Vipavsko dolino, uglasbil pa partizan Rado Simoniti. In prav je tako. Tedaj je Primorska z dvignjeno glavo korakala v nov čas. Saj bo tudi danes tako! Danes je na Primorskem lep dan, jutri bo še lepši,” je zaključil slavnostni govornik Dušan Jelinčič, ki je v svojem govoru spomnil na pomen narodnoosvobodilnega boja za Slovenijo in na primorske junake, ki so se borili za obstoj Slovencev ter obsodil potvarjanje zgodovine. “Iz osrednje Slovenije piha zadušljiv veter potvarjanja resnice, kdo je bil med vojno okupator, ki se mu je bilo treba iz moralne dolžnosti upreti, in kdo je bil tisti, ki je z okupatorjem sodeloval.”

Ponosen pa je, da zavedne Primorske ta duh ni dosegel: “Zato smo lahko ponosni na to našo deželo, ki ima dve značilnosti: trdno narodno zavest in uporni duh.”

Zbrane sta pozdravila tudi Marko Bandelli, novopečeni minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo (v času odločitve o organizaciji proslave je bil še komenski župan), in Ljubica Jelušič, podpredsednica zveze združenj borcev in članica občinskega združenja borcev Komen, kjer so poskrbeli za organizacijo prireditve.

Komen je takrat dihal s praznikom

Sicer pa se je veliko udeležencev sobotne proslave še dobro spominjalo, kakšno je bilo vzdušje pred 40 leti. “Takrat so se priprave za prireditev začele že v spomladanskih mesecih. Napetost je rasla. Takrat sem bil star 14 let in vsi šolarji smo bili vključeni v priprave. Ko je prišel dan proslave, je bilo tu vsesplošno rajanje. Prireditev je bila veličastna, prišlo je veliko ljudi in tudi danes je tako,” je povedal Borut Mulič. Danes je le leto več star njegov sin Domen, ki je o sobotni proslavi povedal: “Več je starejših, najbrž zato, ker mlajšim to ne pomeni toliko. Zame je to pomemben dogodek v zgodovini. Če se ne bi zgodil, mogoče tudi nas danes tu ne bi bilo.”

Na proslavo so prišli tudi učenci sežanske osnovne šole, je opozoril učitelj Danilo Ravbar: “V šoli skušamo gojiti domovinska čustva tudi na tak način. Pred leti že smo bili v Lipici.”

Poznavanja o pomenu priključitve je med mladimi danes neprimerno manj, a manj je tudi tistih vrednot, ki so oblikovale povojno generacijo, opaža Ana Godnik iz Komna: “Na prireditev sem prišla že pred 40 leti. Kar pomeni, da sem imela takrat toliko let manj. Ljudje se tudi danes zbirajo, a imam občutek, da je tokrat prišlo veliko manj domačinov. Komen je pred štirimi desetletji dihal s praznikom, letos pa je dihal le organizator. Kar me skrbi. Slišala sem, da so nekateri odklonili pomoč pri izvedbi organizacije. Niti to ni dobro in kaže na to, da raste nova družba, v kateri pomagaš le, če si plačan.”


Najbolj brano