V spomin: Rado Meden (1929 - 2018)
V soboto, 29.12.2018, smo se v Senožečah poslovili od Rada Medena, človeka, ki je neizbrisljivo zaznamoval razvoj Senožeškega podolja v drugi polovici 20. stoletja.
Rado Meden
Rodil se je 19. februarja 1929 v Senožečah, kot najmlajši sin na trdni Medenovi kmetiji. Otroška leta je preživljal na njej in si privzel delovne navade, ki so ga krasile vse življenje.
Po osvoboditvi se je takoj vključil v obnovo razrušene domovine in se udeležil legendarne delovne akcije Šamac-Sarajevo. Službeno pot je pričel leta 1947 v KZ Senožeče. Leto 1956 je bilo v njegovem življenju prelomno. Zaposlil se je v Mehanični tkalnici Senožeče, ki se je pozneje preimenovala v Tekstilno tovarno Senožeče. Leta 1958 je postal njen direktor in na tem mestu vztrajal do odkupa podjetja leta 2001.
Razvojna pot tega kolektiva v marsičem ponazarja razvoj podjetij v povojni Jugoslaviji. Iz štirih starih tkalskih strojev, na katerih so delali štirje zaposleni, so v 25 letih zgradili 6000 m2 novih hal, da bi leta 1979 že delovalo 200 avtomatskih predilnih strojev in bilo zaposlenih 133 delavk in delavcev. Rado je vedno izpostavljal odrekanja delavk in delavcev in njihov prispevek k razvoju podjetja. Toda zagotovo tudi drži, da bi brez njegove prodornosti, trme in poštenega odnosa do njih in tovarne teh uspehov ne bilo. Rado je tudi navezal številne poslovne stike z največjimi slovenskimi tekstilnimi podjetji, med katerimi je potrebno izpostaviti sodelovanje s Tosamo. V okviru Tekstilne tovarne je od leta 1965 delovala tudi restavracija Adria, ki je bila leta 1984 popolnoma prenovljena in je tedaj imela 35 postelj.
Ni mogoče mimo Medenovih zaslug pri prihodu prvega proizvodnega obrata Tomosa v Senožeče, ki se je leta 1967 umestil v prenovljeno halo Mizarskega podjetja. Iz njega je kasneje zraslo uspešno podjetje Cimos.
Ob celodnevni angažiranosti v tovarni je vedno našel čas tudi za udejstvovanje in razdajanje v krajevni skupnosti, ki jo je vodil 30 let, od leta 1964. Od leta 1947 je deloval v vseh povojnih organizacijah in društvih v Senožečah. Deset let je bil predsednik Kulturnega društva Svoboda, član in predsednik GD Senožeče, Lovske družine Senožeče, član Okrajnega ljudskega odbora Koper, občinski odbornik občine Sežana, predsednik občinske gasilske zveze Sežana in predsednik Vodne skupnosti Koper.
Projektov, ki jih je Rado Meden spodbudil in vodil, je bilo preveč, da bi vse lahko našteli: Bencinska črpalka leta 1966; istega leta rekonstrukcija vodovoda v Senožečah in Gabrčah; cesta Dolenja vas-Veliko Polje leta 1972 in kasneje njeno asfaltiranje; spomenik padlim leta 1973; telefonske povezave vseh naselij v KS; ureditev zdravstvene ambulante; oblikovanje zazidalnega načrta Senožeč leta 1984; leto kasneje izgradnja vodovoda Otošče-Senožeče, s katerim je bila trajno rešena vodooskrba Senožeč in nato še okoliških vasi; izgradnja stanovanjskih blokov; ureditev kanalizacije s čistilno napravo, prve v takratni občini Sežana; pridobitev prostorov in ureditev novega Doma gasilcev v letih 1981 in dograditev v letih 1987/90; izgradnja nove štirirazredne šole.
Za svoje delo v Tekstilni tovarni, Krajevni skupnosti, društvih in širši skupnosti je prejel številna priznanja.
Živel je polno življenje. Razdajal se je in pri tem neverjetno užival. Vedno je našel rešitev, sredstva in širšo podporo. To mu je uspevalo samo zato, ker je vso svojo energijo vlagal v tisto, v kar je verjel. In imel je rad čebele. In svojo hišo ter družino, kjer je vedno našel počitek na svojem naslanjaču v kotu kuhinje. Žal je bolezen prezgodaj vzela hčerko Vlasto, kar je njegovo družino in njega močno prizadelo.
Hvala, Rado, za vse, kar si storil za našo skupnost in domovino. Naj ti bo lahka slovenska gruda. Odšel si med legende. Spomin nate bo ostal za vedno. V tvojih delih.
MARIJAN SUŠA