Konec prekuhavanja vode

Skoraj 41 milijonov evrov sta občini Postojna in Pivka s pretežno evropskim kohezijskim in državnim sofinanciranjem vložili v celovito obnovo vodovodnega sistema, od tega 7,7 milijona v prenovo vodarne v Malnih, ki so jo namenu tudi uradno predali danes. Naslednja naloga občine in države je poskrbeti tudi za zaščito vodnega vira.

POSTOJNA > Vodarna v Malnih, iz katere se z vodo oskrbujeta občini Postojna in Pivka, je doživela celovito prenovo in je danes ena najsodobnejših v državi. Najbolj bistvena pridobitev je prizidek z novimi ultrafiltracijskimi moduli, ki so v postopku priprave vode zamenjali tehnologijo peščenih filtrov.

“Odkar deluje ultrafiltracija, nimamo na iztoku nobenih parametrov preseženih. Tudi ob deževju nismo imeli s pitno vodo nobenih težav, ki so bile prej zaradi dviga motnosti stalnica. Imeli smo tudi do 100 neskladnih vzorcev, zdaj so skladni vsi, tako da uporabnikom vode ni treba več prekuhavati. Nov sistem s prejšnjim ni primerljiv,” je izpostavil direktor Kovoda David Penko.

Poraba klora se je prepolovila

“S peščenimi filtri nismo mogli odstraniti bakterij fekalnega onesnaženja, z ultrafiltracijo jih, zato se je prepolovila tudi uporaba klora,” je poudarila Irena Sušelj Šajn iz Kovoda.

Kakovost surove vode, ki priteče v vodno zajete, se po njenih besedah namreč ni spremenila. “Še vedno je mikrobiološko obremenjena, v času deževja se pojavljajo visoke številke kolonij fekalnega onesnaženja, kar bi se lahko zmanjšalo le z varstvenimi ukrepi. Ravno zato pri pripravi vode potrebujemo tehnologijo, ki bo stabilna in ki bo kljub vsem izrednim razmeram zagotavljala, da bomo uporabnikom dovajali vodo, ki bo zdravstveno ustrezna.”

Po zajetju vodo sicer najprej prečrpajo v usedalnike, od tod pa gre skozi sistem ultrafiltracije, ki jo očisti vseh nečistoč, bakterij, cist parazitov, virusov ... Voda gre nato še prek uv-dezinfekcije (ki je učinkovita do motnosti ena, ki je bila pred posodobitvijo večkrat presežena), dodatno pa jo dezinficirajo tudi s klorom, zato da se po celotnem sistemu, ki je zelo dolg, ohranja kakovost vode.

Bazene s peščenimi filtri pa so zamenjali filtri z aktivnim ogljem, ki bi jih uporabili v primeru kemijskega onesnaženja, a Sušelj Šajnova zagotavlja, da so vrednosti parametrov kemijskega onesnaženja (težke kovine, pesticidi, radioaktivnost, hormonski motilci ...) “tako nizke, da jih v akreditiranem laboratoriju merilne enote zaznajo le v sledeh, vrednosti pa ne morejo niti določiti”.

Infrastruktura ni dovolj

Župana občin Postojna in Pivka Igor Marentič in Robert Smrdelj sta ob zaključku daleč največjega in zelo zahtevnega projekta v obeh občinah v zadnjih desetletjih, v sklopu katerega je obnovljenih oziroma na novo zgrajenih 60 kilometrov primarnega cevovoda in 16 spremljajočih objektov, izrazila veliko zadovoljstvo in olajšanje. “Za naslednjih 50 let smo preskrbljeni,” je ocenil Smrdelj. Ustrezna infrastruktura pomeni predvsem boljšo in varnejšo oskrbo s pitno vodo in učinkovitejše upravljanje, tudi zaradi zmanjšanja izgub s 50 na 33 odstotkov.

“Toda vse to je zaman, če ne bomo poskrbeli, da bo že na vhodu v vodarno voda čim boljša in s tem upravičili strošek za projekt,” je poudaril Marentič in dodal, da občina zato že pripravlja zakon o zaščiti vodnega vira Malni, ki z državno uredbo doslej še ni bil zaščiten.

---