Upravljanje Lipice je težava, ne zakon

Izločanje lokalne skupnosti iz odločanja o Lipici, slabo ravnanje s konji in zaposlenimi so le nekateri od mnogih očitkov, ki jih je bilo mogoče slišati včeraj na javni razpravi o novem zakonu o Lipici.

SEŽANA > Civilna iniciativa Za Lipico novemu zakonu med drugim očita tudi organizacijsko obliko, ki jo predvideva: holding. “Menimo, da gre za pravo obliko, saj omogoča, da lahko Lipica deluje skupaj pod eno glavo. Hkrati pa je zaradi specifičnosti delovanja mogoče slediti vsaki dejavnosti posebej,” je povedala Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zagotovila je, da Lipica ostaja v državni lasti in da bo tako tudi v prihodnosti.

Premalo o konjih

Toda mnogi dobronamernosti predlagateljev zakona ne verjamejo. Igor Trebec, nekdanji predsednik sveta zavoda in inštruktor jahanja je prepričan, da je predlagani zakon namenjen le obdelavi premoženja v Lipici. Na področju konjereje in varstva dediščine ne določa nič bistveno novega, čeprav bi moral, je povedal Trebec: “Skrbno nam pozabijo povedati, da je v Lipici premoženje, ki ni namenjeno izvrševanju javne službe. Zakonodajalec je napisal, da se ne sme odtujevati premoženja, ki je namenjeno upravljanju javne službe, a konji ne potrebujejo hotelov, golfa in bazena.” To pa pomeni, da bi lahko ta del nekoč tudi privatizirali.

Nekoč so za Lipico skrbeli domačini

Do zakona je bil kritičen tudi župan Davorin Terčon: “V primeru Lipice država ni le slab, ampak zelo slab gospodar.”

Spomnil je na čase, ko je za Lipico skrbela lokalna skupnost in jo je letno obiskalo 300.000 gostov. Lani jih je bilo trikrat manj.

Občino najbolj moti, da novi zakon ne predvideva predstavnika lokalne skupnosti v svetu zavoda. Moti jih tudi uvedba enosmerne ceste čez Lipico. “Prepričan sem, da je vseeno, pod katerim ministrstvom je Lipica. Prav tako ni pomembno, kako je organizirana. Pomembno je, kako jo bomo upravljali,” je povedal Terčon.

Podobno razmišlja tudi predsednik civilne iniciative Stanislav Renčelj: “Imam občutek, da vsi, ki v Ljubljani načrtujejo turizem in razvoj, govorijo o Krasu kot o destinaciji s Škocjanskimi jamami, Lipici, Štanjelu, zaščitenimi izdelki ... Vse to se je ustvarjalo skozi stoletja, kar pomeni, da znamo Kraševci s to kulturo živeti in smo jo soustvarjali. Če pa nam ne zaupate, nam povejte, se bomo spustili v bitko in dokazali, kdo je boljši gospodar.”

Lipiška jahalna šola je ogrožena

Slišati pa je bilo tudi kar nekaj kritik na račun trenutnega vodstva z Lorelo Dobrinja na čelu. “Na vprašanje, ali je lipiška šola dresure in jahanja ustrezno zaščitena, lahko odgovorimo le z ne,” je bil jasen Iztok Humar.

Sodu je izbila dno pogodba s tujim trenerjem, ki po Humarjevih podatkih nima potrebnih licenc za učenje jahanja.

---