Svobodomiselna pijača z nešteto obrazi

Stična točka za ljubitelje in ponudnike vse bolj priljubljenega gina postaja na Krasu Gin&Brin festival, ki so ga v Dutovljah letos pripravili že tretjič. Mogoče pridelava gina na Krasu res nima dolge zgodovine, ima pa zato bogato tradicijo druga pijača iz brinovih jagod, brinjevec.

Sobotni koncert na igrišču v Dutovljah so morali organizatorji sicer odpovedi, je bilo pa  v petek in 
v soboto zato toliko bolj pestro na Bunčetovi domačiji. Foto: Petra Mezinec
Sobotni koncert na igrišču v Dutovljah so morali organizatorji sicer odpovedi, je bilo pa v petek in v soboto zato toliko bolj pestro na Bunčetovi domačiji. Foto: Petra Mezinec

DUTOVLJE > Letošnji Gin&Brin festival je v petek in soboto na Bunčetovo domačijo v Dutovljah privabil veliko ljubiteljev gina. “Število ponudnikov se je od lani povečalo, letos jih je kar 15. Ljudje bolje poznajo različne vrste gina in jih zanima vse, kar je povezano s to pijačo, zato smo v sklopu festivala organizirali tudi tri različna strokovna predavanja,” je v imenu organizacijske ekipe Športnega kulturnega razvojnega društva Na placu povedala Katja Gabrijelčič. V Dutovljah so se za organizacijo ginu posvečenega festivala odločili tudi zato, ker je na Krasu doma še ena žgana pijača iz brinovih jagod, brinjevec.

V Sloveniji mala gin revolucija

“Gin je najbolj svobodomiselna pijača. Pijete jo lahko, kot želite in kot vam ustreza,” je prepričana Majda Debevc, strokovnjakinja za žgane pijače in soustanoviteljica šole Sommelier Master. Pijača se je sicer rodila v Angliji v 16. stoletju, s širjenjem britanskega imperija pa je postala priljubljena po vsem svetu.

Preporod je gin doživel proti koncu 90. let prejšnjega stoletja, ko so začeli v gin dodajati aromate in tako so nastali številni novi okusi. Tudi v Sloveniji in na Primorskem.

Miha Bratina iz Ajdovščine se je začel s kuhanjem gina ukvarjati iz radovednosti. Najprej se je lotil t.i. London dry gina, letos pa je ustvaril nov sezonski gin s svežimi češnjami iz Vipavske doline. Količina bo zaradi slabe letine češenj nekoliko manjša. Zanimanje za gin je med ljudmi veliko, je pojasnil Bratina: “V Sloveniji se trenutno dogaja ena mala gin revolucija. Povpraševanja in dogodkov je veliko, kultura pitja se dviguje. Zelo pomembni so gostinski lokali, ki gine podpirajo. Še posebej sem vesel, da naše gine ponuja veliko gostincev v Vipavski dolini.”

Eden prvih, ki je v Sloveniji začel s pridelavo gina, je bil Erik Sarkič iz Rodika. Danes je ponudnikov precej več.

“Več kot nas je, bolj pestra je ponudba, kar je lahko le dobro. Poleg tega skupaj širimo znanje o ginu.” Tudi sam širi ponudbo pod svojo blagovno znamko, v Dutovlje je prinesel dva nova produkta. Prvi je bolj lahkoten poletno obarvan gin z manj alkohola, drugi pa je brezalkoholna pijača “ki bi rada bila gin, a to ni, ker nima alkohola.”

Na poseben način pa se tradiciji Krasa in brinjevca poklanjata brata Šuc iz Pliskovice. “Ustvarili smo koktajl iz brinjevca, pijačo brintonik, s katerim smo želeli ohraniti močan karakter brinjevca,” je pojasnil Edi Šuc.

Na Krasu vse manj brinja

Ključna razlika med ginom in kraškim brinjevcem je količina uporabljenih jagod. Za liter kraškega brinjevca je potrebnih osem kilogramov brinovih jagod, medtem ko jih je za liter gina potrebnih nekaj deset gramov. Tudi to je eden od razlogov, zakaj le malo Kraševcev prodaja brinjevec na trgu.

“Poleg tega tudi ni več toliko brinja. Za lastno porabo je to dovolj, za tržno dejavnost pa odločno premalo,” je povedala Milena Štolfa iz sežanske kmetijsko svetovalne službe Kmetijskega gozdarskega zavoda Nova Gorica. Je pa zanimanje za nakup kraškega brinjevca, ki je tudi geografsko zaščiten, velik. Slovi po zdravilnih učinkih, na Krasu ga uporabljajo predvsem za blaženje bolečin.


Najbolj brano