Svetovno jamarstvo se je rojevalo pri nas

Na osrednjem postojnskem trgu pozornost mimoidočih in turistov privablja fotografska razstava, ki so jo Notranjski muzej Postojna, Jamarska zveza Slovenije in Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU postavili v počastitev 130. obletnice ustanovitve društva Athron. Ta pomeni začetek organizirane slovenske jamarske dejavnosti na naših tleh in tudi ene prvih v svetu.

POSTOJNA > Na takratnem Kranjskem je bilo že v sredini 19. stoletja raziskovanje jam zelo razvito, še zlasti za potrebe hitro razvijajočega jamskega turizma v Vilenici, Postojnski jami, Škocjanskih jamah in drugih. Jamarstvo - organizirano raziskovanje jam kot prostočasna dejavnost - pa je nekoliko mlajše.

Pionirji jamarstva

Društvo Anthron, ki so ga ustanovili v Postojni leta 1889, je tretje najstarejše jamarsko društvo na svetu. Prvo so ustanovili na Dunaju leta 1879, a so dunajski krasoslovci v veliki meri raziskovali prav na našem krasu, leta 1883 pa so na noge postavili jamarsko sekcijo nemškega in avstrijskega alpskega društva v Trstu.

13.150

jam so doslej popisali slovenski jamarji

O slovenskem društvu z grškim imenom anthron (podzemlje, votlina), ki je imelo strogo določena pravila in omejeno število članov - v njegove vrste so bili lahko sprejeti le domačini - je malo znanega, zanimive pa so okoliščine njegovega nastanka. “Ustanovitev društva je bila odziv na odkritje Otoške jame, ki je del sistema Postojnske jame. Takrat je bila Postojnska jama, ki jo je upravljala Jamska komisija, že zelo znana in prišlo je do spora glede lastništva in delitve dohodka od turističnega obiska,” pojasnjuje Slavko Polak, kustos biolog iz Notranjskega muzeja Postojna in vodja priprave razstave.

Člani društva so kasneje odkrili številne nove jame in pomembne nove dele postojnskega jamskega sistema, na primer Lepe jame, najlepše rove turističnega dela Postojnske jame, pa Zgornji Tartarus, ter pomagali pri raziskovanju takratnim vodilnim speleologom. Z ustanovitvijo Društva za raziskovanje podzemeljskih jam v Ljubljani leta 1910 in pripravami Postojnčana Ivana Andreja Perka na ustanovitev Speleološkega inštituta v Postojni (predhodnika današnjega Inštituta za raziskovanje krasa) je delo članov društva zamrlo. Večina njihove opreme je prešla na ljubljansko društvo, iz katerega so pozneje izšla številna nova jamarska društva in klubi, ki se danes večinoma združujejo v Jamarski zvezi Slovenije.

Jamarji doslej popisali že 13.150 jam

Kustosi Notranjskega muzeja na razstavi na Titovem trgu, ki so jo odprli ob Mednarodnem dnevu muzejev, zgodovino in razvoj slovenskega jamarstva predstavljajo ob črno-belih fotografijah. Ob izbranih sodobnih fotografijah pa obiskovalcu približajo različne vidike jamarstva danes, od jamarske opreme in tehnik, izobraževanja jamarjev, dokumentiranja in merjenja jam, reševanja v jamah in jamskega potapljanja do onesnaženosti in čiščenja jam, pa tudi zanimivosti iz z jamami povezanega raziskovalnega dela biološkega, arheološkega, etnološkega in zgodovinskega oddelka Notranjskega muzeja.

Odprtja se je udeležil tudi Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije, ki je izpostavil tudi naravovarstveno vlogo jamarjev in izrazil željo, da bi ob večji podpori države očistili onesnažene jame, ki jih je več kot 2000. V katastru jam so trenutno podatki o 13.150 jamah, kar je, kot je poudaril predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa Tadej Slabe, ena najpomembnejših zbirk naše naravne dediščine.

---