Sežana rabi obrtno cono

Pomanjkanje obrtnih con, visok komunalni prispevek, netransparentnost javnih razpisov so le nekatere od težav, s katerimi se soočajo podjetniki in obrtniki v sežanski občini. Vseh pet županskih kandidatov obljublja, da bodo vse to spremenili, vsi med prednostne naloge uvrščajo ureditev obrtne cone za igralnico Safir v Sežani. Poti do tega pa se nekoliko razlikujejo.

V Sežani je premalo površin za razvoj podjetij in obrti, menijo vsi 
kandidati za sežanskega župana. Foto: Petra Mezinec
V Sežani je premalo površin za razvoj podjetij in obrti, menijo vsi kandidati za sežanskega župana. Foto: Petra Mezinec

SEŽANA > Andrej Sila meni, da bi občina lahko zamenjala nekatere parcele in tako tudi prostorsko zaokrožila obrtno cono. Claudio Merslavič pa, da bi morala občina zagotoviti ustrezne pogoje za podjetja, a le, če zaposlujejo določen odstotek domačinov. David Škabar pravi, da bi lahko najkasneje do leta 2020 prišli do gradbenega dovoljenja za gradnjo cone pri Safirju, občina bi morala tudi izkoristiti evropske razpise. S tem se strinja tudi Jožko Čuk, ki je dejal, da sežanska občina v zadnjih treh letih ni pridobila niti evra evropskega denarja in ga skrbi, da je 7,5 milijona evrov dolga namenjenega za pokrivanje slabo vodenih projektov. Sam bi obudil projekt eko poslovne cone. Peter Štoka pa je kot prioriteto navedel ureditev funkcionalnih zemljišč.

Da za tuje naložbe, a ...

Štoka je na sinočnjem soočenju v sežanski obrtni zbornici opozoril, da je del malega gospodarstva tudi kmetijstvo, ki ga je občina do zdaj ovirala z omejevanjem gradnje pomožnih stavb. Sila bi ga podprl z dobavo lokalne hrane v vrtce in šole, prav tako Merslavič. Škabar bi omogočil pomoč občine kmetom pri prijavah na razpise, Čuk pa bi poleg terana spodbujal tudi rejo domačih prašičev vsaj za butične pršute.

Vsi podpirajo tuje investicije, a z določeno mero previdnosti. Škabar bi podprl podjetja z visoko dodano vrednostjo, prednost domačinom bi dajal tudi pri zaposlovanju vodstvenih delavcev v javnih podjetjih. Čuk je prepričan, da je treba upoštevati interes domačih podjetnikov in gospodarstvenikov. Tudi Štoka bi dal prednost kraškim podjetnikom, saj je lahko uspešen le tisi, ki živi in dela na Krasu. Sila bi se pa pred vsako odločitvijo o tuji investiciji posvetoval z interesnimi skupinami iz gospodarstva, Merslavič bi ustanovil posvetovalno telo, ki bi mu pomagalo pri odločitvah.

V odločanje bi vključili širši krog ljudi

“Transparentno, javno in upoštevajoč zakon o javnem naročanju,” je na vprašanje, kako bi preprečil klientelizem pri javnem naročanju, odgovoril Sila, Merslavič pa: “Edina pot je zakonska pot. Sam bi odgovornost predal komisiji.” Škabar je opozoril: “V preteklosti so se pomembne odločitve sprejemale v zaprtem krogu. Sam sem neodvisen kandidat in tako bom tudi vodil občino.”

Čuk je dejal: “Ena ključnih nalog pri javnih naročilih je imeti transparenten in javen sistem. Prizadeval si bom, da bom pri razpisih uporabljal sisteme kakovosti.” Zakon je treba upoštevati, je prepričan tudi Štoka: “Bodoči župan ne sme voditi več po sistemu koalicije, ampak po sistemu projektov. Transparentno in pošteno.”


Najbolj brano