S poklonom Postojnski jami zaključujejo obeleževanje obletnice

S slovesnostjo, poimenovano Poklon Postojnski jami, se danes zaključuje celoletno obeleževanje 200-letnice odkritja notranjih delov Postojnske jame. Častni pokrovitelj prireditve je predsednik države Borut Pahor.

POSTOJNA > Direktor Postojnske jame Marjan Batagelj je pred prireditvijo, za katero so pripravili umetniški program s številnimi slovenskimi ustvarjalci, nastopil pa bo tudi italijanski pevec Matteo Bocelli, poudaril trajnostni vidik upravljanja z jamo.

"Sporočilo, ki ga hočemo dati ob tem praznovanju, je zlasti to, da jo bomo v prihodnje razvijali predvsem trajnostno," je pred slovesnostjo za STA povedal Batagelj.

"Samo od človeka, od upraviteljev je odvisno, ali jo bomo pustili našim zanamcem v boljšem stanju ali slabšem. Zgodovina nas uči, da lahko človek naredi veliko slabega tudi jami," je dodal Batagelj.

Tudi Pahor, ki je imel slavnostni nagovor, poudarja odgovornost do varovanja narave, tudi podzemnega sveta, in skupno zavzemanje za ohranitev za prihodnje rodove.

Pred 200 leti, 14. aprila 1818, je svetilničar Luka Čeč naznanil svoje naključno odkritje novih delov Postojnske jame. "Tu je nov svet, tu je paradiž," je Čeč opisal to, kar je zagledal, ko je med pripravami jame na obisk avstrijskega cesarja Franca I. preplezal steno v do tedaj neznani rov in odkril najlepše dele Postojnske jame.

Njegovo odkritje teh delov Postojnske jame velja za prelomnico v turističnem razvoju. Čeprav mu kot preprostemu svetilničarju revnega stanu več desetletij niso priznali zasluge za odkritje, danes Luka Čeč velja za začetnika postojnskega turizma.

Postojnska jama vedno znova navdušuje obiskovalce. Doslej so jih v 200 letih zabeležili že skoraj 39 milijonov. Tudi letošnjo leto bodo zaključili z rekordnim obiskom, saj bodo predvidoma do konca leta zabeležili 1,3 milijona obiskovalcev, samo jamo pa si bo ogledalo okrog 810.000 ljudi. Med obiskovalci so na prvem mestu Italijani, sledijo jim Nemci, Korejci in Slovenci.

Jubilejno leto so zaznamovali z odprtjem prenovljenega perona, poimenovanega po Luki Čeču. Med največjimi letošnjimi naložbami je tudi prenova tehnološko zastarelega voznega parka, jamskih vlakcev, ki je ocenjena na dva milijona evrov. Novi, sodobni vlakci, ki bodo manj hrupni, varnejši in varčnejši ter jami prijaznejši, bodo pa ohranili enak videz kot sedanji.

V prihodnjih dveh letih želijo Klasični kras skupaj s Postojnsko jamo vpisati na Unescov poskusni seznam naravne dediščine. "To pa ni bilo nikoli odvisno od same jame, pač pa od vseh ostalih dejavnosti, ki so okrog nje - od vojaških vadišč do onesnažene reke Pivke. Pristop k Unescu pomeni celostno urejanje njene okolice, ne tisto, kar vemo in znamo v jami dobro narediti, ampak tisto, kar je velikokrat in prevečkrat v rokah politike," je opozoril Batagelj.

---