Praznik Primorske in njene himne

15. september je državni praznik vrnitev Primorske matični domovini. Proslava ob 71. obletnici tega dogodka je bila dopoldne v Komnu. Na njej so se spomnili tudi proslave pred 40 leti, ki so jo priredili na istem travniku, nasproti nogometnega igrišča.

Odpri galerijo

KOMEN > Državni praznik je posvečen spominu na leto 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ta pa je Primorsko vrnila takratni Jugoslaviji. Proslava letos ni bila protokolarna, saj jo država organizira le vsakih pet let.

Jelinčič: Brez upora ne bi imeli svojega jezika in bi bili izbrisani kot narod

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil Dušan Jelinčič, tržaški pisatelj in novinar ter sin enega od ustanoviteljev organizacije TIGR. V svojem govoru je poudaril pomen primorskega boja za svobodo.

Na proslavi so se se spomnili še ene obletnice; pred 40 leti so v Komnu združeni zbori Primorske zapeli Vstajenje Primorske, ob njenem refrenu pa so zbrani prvič spontano vstali. S tem je postala neuradna primorska himna.

“Nekateri mi še danes pravijo: Lahko vam na Primorskem, saj morate biti narodno zavedni, ko pa so vam zažgali Narodni dom in uničili vse, kar je bilo slovenskega. Taki stavki so skregani z logiko, saj brez upora ne bi imeli svojega jezika in bi bili torej izbrisani kot narod, pa ne le na Primorskem. Ponosni moramo biti na ta boj, ker se je tedaj slovenski narod izoblikoval kot zgodovinska osebnost. Prej smo bili v Evropi malo poznani in cenjeni, preko NOB pa smo postali mednarodni subjekt, ki si je zgradil trdno identiteto in nato, ko je dozorel čas, svojo državo,” je poudaril Jelinčič.

Bil je kritičen do politike iz Ljubljane: “Iz osrednje Slovenije piha zadušljiv veter potvarjanja resnice, kdo je bil med vojno okupator, ki se mu je bilo treba iz moralne dolžnosti upreti, in kdo je bil tisti, ki je z okupatorjem sodeloval.” Ponosen pa je, da zavedne Primorske ta duh ni dosegel: “Zato smo lahko ponosni na našo deželo, ki ima dve značilnosti: trdno narodno zavest in uporni duh.”

Spomnil je na primorske junake: Danila Zelena, Ferda Kravanjo, Justa Godniča, Franca Kavsa in Klementa Juga. “Primorci smo zalagali slovenski narod z vrsto legendarnih osebnosti, nismo pa znali izkoristiti priložnosti, da bi se z njimi proslavili. Tudi o teh junakih komaj in šepetajoče govorimo in jim posvečamo veliko manj opomnikov, kot bi si zaslužili. Menda se otepamo naših herojev, ker ne spadajo v nobeno politično ali sektaško opcijo, temveč le med narodnjake, idealiste in etične ljudi.”

Dotaknil se je aktualne migrantske problematike in spomnil, da so bili tudi Primorci v preteklosti begunci in migranti. “Zidove gradijo šibke družbe. Saj so bile vse močne družbe tolerantne do priseljencev, moralno šibke pa so jih zavračale. Hočemo res spadati med moralno šibke? Med ljudi brez dostojanstva?”

Za konec pa je delil še to misel: “Marsikdo se z nostalgijo sprašuje, ali kdo sploh še poje partizanske pesmi. Mi jih pojemo, tukaj in zdaj, jih nosimo v srcu, grlih in spominu, So simbol našega boja za svobodo, našega optimizma, naše prihodnosti. Saj je navsezadnje tudi primorska himna partizanska pesem. Napisal jo je partizan Lev Svetek - Zorin na svojem komisarskem obhodu s pogledom na Vipavsko dolino, uglasbil pa partizan Rado Simoniti. In prav je tako. Tedaj je Primorska z dvignjeno glavo korakala v nov čas. Saj bo tudi danes tako! Danes je na Primorskem lep dan, jutri bo še lepši …”

Bandelli: Čas je za družbene spremembe

Marko Bandelli, novi minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki je bil v času odločitve o organizaciji proslave še komenski župan, je ponosen, da je letošnje praznovanje 71. obletnice priključitve Primorske k matični domovini prav v Komnu.

“Danes ni čas za sanje, je čas za družbene spremembe in dejanja, tista dejanja, ki bodo ta svet spremenila v svet srečnih in ustvarjalnih ljudi. S tem, ko obujamo spomine na preteklost, trgamo iz nje tiste vrednote, ki jih moramo vgraditi v naše vsakdanje življenje.”

Jelušičeva: Zavedamo se vse večjega pomena nacionalne varnosti

Ljubica Jelušič, podpredsednica zveze združenj borcev in članica občinskega združenja borcev Komen, je predstavila zgodovinsko ozadje, ki je vodilo do 15. septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.

“Naši predniki so preveč žrtvovali za domovino, za skupno državo, za Slovenijo, da bi mi dopustili njeno uničevanje. Čeprav grožnje z vojaško silo ni na vidiku, se zavedamo vse večjega pomena nacionalne varnosti in ne želimo, da bi od znotraj našo domovino navrtali skrajneži vseh vrst in sovražnih ideologij. Preveč je zunanjih težav, da bi se jih lotevali notranje razklani in sprti. Nacionalno varnost razumemo tudi na način, kot tu doživljamo domačini na Krasu. Nedaleč od tu, 300 metrov od vodnega vira v Klaričih, ki napaja s pitno vodo celoten Kras, načrtujejo gradnjo sežigalnice plastificirane kartonske embalaže. Tu gre za varnost pitne vode in zraka, ki ga dihamo. Gledano širše, gre za varnost tistih vrednot, ki so usidrane v temelje močne Evropske unije,” je povedala Ljubica Jelušič.

In nadaljevala: “Nismo se borili za diplomatska mešetarjenja z našim morjem, mejami in celo vinom. Takšnih voditeljev Evropske unije, ki nas vodijo v stare čase diplomatskih ukan na račun majhnih narodov, ne potrebujemo.”

Jelušičeva je še poudarila: “V zgodovini je naša moč, v prihodnosti pa naš izziv. Primorska je Slovenija in Slovenija je Evropa. Tukaj stojimo skupaj, proti sovraštvu, diskriminaciji in izključevanju. Dobro vemo, za kaj se je treba boriti še danes.”

---