Postojnska jama ni več najstarejša

“Če sodim po nadmorski višini, gre po vsej verjetnosti za starejšo jamo po nastanku, kot je Postojnska,” je včeraj za PN izpostavil vodilni slovenski krasoslovec Andrej Mihevc. Jamarja Ludvik Husu in Claudio Bratos sta namreč pod Vremščico odkrila novo, doslej tudi največjo znano jamo na območju med Postojno, Pivko, Brkini in Reko.

VOLČE > “Gre za veliko odkritje, kar me za ta dva jamarja ne čudi, saj Ludvik Husu in Claudio Bratos cele dneve rijeta po podzemlju in iščeta nove in nove podzemne skrivnosti,” nam je včeraj, potem ko je izvedel za krasoslovca in jamarja izjemno novico, povedal Andrej Mihevc, vodilni slovenski krasolovec.

Sežanski jamar LudvikHusu in zamejski jamar Claudio Bratos sta se namreč prejšnji teden prebila do še ene, tokrat zelo velike podzemne jame - v bližini vasi Volče, pod Vremščico. Gre za jamo, ki leži na nadmorski višini približno 700 metrov, kar je za krasoslovca Andreja Mihevca relevanten podatek, da jo lahko uvrsti na visoko mesto po starosti nastanka, celo pred Postojnsko jamo. Za primerjavo Mihevc pove, da se slednja nahaja na približno 500 metrih, Divaška jama na približno 400 metrih, Škocjanske jame pa na 300 metrih nadmorske višine. Više na nadmorski višini, kot ležijo jame, starejše so, še pravi.

Sežanski jamar Ludvik Husu, ki je znan tudi po tem, da je pred časom v podzemlju v okolici Sežane odkril ostanke praživali, in ki mu jamarska strast, tako kot Bratosu, ne pusti počitka, je za vhod v novo jamo pri Volčah izvedel od svojega sodelavca v Lipici: “Sodelavec je brat Gorana Rutarja iz Volč, ki mi je povedal, da je v bližini vasi v zasneženem gozdu zaznal staljen predel. Pa sva šla z Bratosom pogledat in našla špranjo v podzemlje. Kopanja ni bilo veliko, plezanja navzdol je 18 metrov, v jami pa po rovih in dvoranah lahko hodiš 300 metrov. Največja dvorana je dolga približno 70 metrov, široka 40 in visoka pet metrov. Po začetnem rovu, ki ni kapniško zasigan, se spustiš v glavno, največjo dvorano, in tam se ti odpre kapniški paradiž.”

Husu še pove, da v jami to ni edina etaža, druge dele jame bodo raziskovali, ko bo ugodno vreme oziroma ustrezen podtlak. “Kapniki so v večini stalagniti, rastejo s tal. Jama je zelo čista, tudi voda, ki se nabira v ponvicah. Navdušeni smo nad lepoto in velikostjo te jame,” pa poudarja Claudio Bratos. Z njim se je v jamo podal še Natalino Savi. “Zagotovo bo zelo zanimiva tudi za speleologe in za raziskovalce razvoja Krasa,” je prepričan Mihevc.

V soboto se bo v lov za izjemne posnetke v novo jamo podal priznani jamski fotograf Peter Gedei, jamarji pa jo bodo kmalu premerili in zrisali njen načrt ter podatke posredovali v register podzemnih jam v Postojni.

---