Župan Rojc: “Naša občina se spreminja v smetišče”

Ilirskobistriška občina bo vložila predlog za revizijo na vrhovnem sodišču zoper sodbo upravnega sodišča, ki ji je prepovedalo referendum o sprejemno-registracijskem centru za migrante, je sklenil občinski svet. Hkrati od vlade in pristojnih organov zahteva, da takoj prenehajo z aktivnostmi za postavitev centra, okrepijo varovanje meje in plačajo čiščenje divjih odlagališč.

ILIRSKA BISTRICA > Ilirskobistriški občinski svet je na četrtkovi seji ponovno soglasno podprl vsa občinska prizadevanja z migrantsko problematiko. Na predlog župana Emila Rojca so svetniki pooblastili odvetnika Bogomirja Horvata, da vloži predlog za dopustitev revizije in revizijo na vrhovnem sodišču zoper sodbo upravnega sodišča. Upravno sodišče je namreč sklep občinskega sveta o razpisu referenduma odpravilo, ker naj bi se nanašal na migracijsko politiko, o kateri občina ni pristojna določati.

Občinski svetnik Andrej Batista, sicer pravnik, je ob tem opozoril, da je sodišče zadevo presojalo le z vidika določb zakona o lokalni samoupravi, niti besede pa ni reklo o ugovoru občinskega sveta, da gre za kršitev ustavnih in človekovih pravic, saj je pravica do referenduma najvišja oblika demokratičnega odločanja in pomeni obliko neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev. Če bi tudi vrhovno sodišče sledilo upravnemu, pa po njegovem mnenju občinski svet lahko izkoristi tudi možnost ustavne presoje. “Nedopustno je, da občani nimamo pravice odločati o stvareh na svojem območju,” mu je pritrdila tudi svetnica Nevenka Tomšič.

2000

kvadratnih metrov bi obsegala dva šotora za sprejem in registracijo migrantov na mejnem prehodu Jelšane

320

migrantov bi lahko največ sprejela

Popisujejo odlagališča

Svetniki so obenem sprejeli sklep, s katerim od vlade in pristojnih organov zahtevajo, da takoj prenehajo z vsemi aktivnostmi za postavitev centra, povečajo število policistov na meji in občini zagotovijo denar za čiščenje naravnega okolja in sanacijo divjih odlagališč, ki jih dokazano povzročajo nezakoniti migranti.

“Naša občina se zaradi nezakonitih prehodov državne meje spreminja v smetišče,” je opozoril župan in obžaloval, da si država in mediji pred tem zatiskajo oči. Občina bo zato od države zahtevala, da zagotovi denar za čiščenje, sploh če trdi, da je migrantska problematika v njeni pristojnosti. Na ministrstvih so se doslej temu izmikali, češ da zakon o varstvu okolja sanacijo divjih odlagališč, katerih povzročitelj ni znan, nalaga lastniku zemljišč oziroma občini.

Želijo več policistov

Prav fotografije divjih odlagališč, ki jih je občina s pomočjo občanov že začela evidentirati, so po mnenju župana tudi zelo jasen dokaz, da zagotovila notranjega ministra Boštjana Poklukarja, da policija uspešno varuje državno mejo, ne držijo.

“Po neuradnih, ampak zelo verjetno natančnih podatkih državno mejo v dolžini 55 kilometrov v naši občini varuje devet policistov,” je župan utemeljil občinsko zahtevo po povečanju števila policistov na meji. Če bo meja varovana, kot določa zakon, namreč tudi sprejemno-registracijski center za migrante ne bo potreben.

Sta šotora enostaven objekt?

Da država oziroma v njenem imenu urad za integracijo in oskrbo migrantov kot investitor nadaljuje z aktivnostmi za postavitev centra, potrjuje zahteva za izdajo projektnih pogojev, ki jo je urad pred kratkim naslovil na bistriško občino. Iz idejne zasnove je razvidno, da nameravajo postaviti dva šotora s po 1000 kvadratnimi metri površine, ob njih pa po pet sanitarnih zabojnikov. V vsakem šotoru bi nastanili od 80 do 160 oseb.

Medtem ko investitor pravi, da gre za enostaven objekt, za katerega nista potrebni gradbeno in uporabno dovoljenje, občina temu nasprotuje, saj bodo za postavitev potrebna gradbena dela (temeljenje). Investitorja so tudi opozorili, da čistilna naprava, na katero namerava priključiti zabojnike, ne ustreza za tolikšno število oseb.

---