Krajina se vse bolj zarašča

Povezanost z naravo je ena glavnih prednosti življenja na vasi, ugotavljajo raziskovalci z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Med tremi vasmi, ki so jih proučevali, so bile tudi Kosovelje. Glavni izziv za prihodnost ostaja vprašanje, kako preprečiti zaraščanje površin.

KOSOVELJE > Na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU so izvedli projekt Kulturna pokrajina v precepu med javnim dobrim, zasebnimi interesi in politikami. V projektu so poleg Kosovelj kot testno območje preučevali še vas Čadrg in Bevke, obe ležita na zavarovanih območjih.

Veliko jim pomeni povezanost z naravo

Kosovelje pa so izbrali, ker ležijo na nezavarovanem območju in je zanje značilno neintenzivno kmetijstvo, je pojasnila Mateja Šmid Hribar, ki skrbi za potek projekta. V njem so skušali spoznati odnos prebivalcev do kulturne krajine in druge dejavnike, ki vplivajo na njen razvoj.

Mateja Šmid Hribar

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

“V prihodnje bodo morali razmisliti, kako bodo učinkovito preprečevali zaraščanje kulturne pokrajine, ki jo zdaj še lahko občudujejo.”

“V zvezi s tako imenovanimi ekosistemskimi storitvami, to so koristi, ki jih ljudje dobimo od narave in ekosistemov, so prebivalci izpostavljali predvsem povezanost z naravo,” je pojasnila raziskovalka. Najpomembnejše pa je spoznanje, da so prebivalci sami odgovorni, v kakšni pokrajini bodo živeli.

Kako preprečiti zaraščanje?

V Kosoveljah je tudi nekaj priseljencev iz Ljubljane, ki so se v vaško skupnost dobro vključili, ugotavlja Mateja Šmid Hribar. “Domačini so ponosni na suhe zidove, zato smo organizirali dve delavnici obnove suhozidov pod vodstvom Borisa Čoka in Mitje Kobala iz Partnerstva za suhozidno gradnjo.”

Poleg obnovljenih suhih zidov so se lotili tudi obnove skupnega vaškega prostora na odprtem. A izzivi za prihodnost ostajajo, so ugotovili: “Kraj je dobro povezan z okoliškimi vasmi. Imajo veliko pohodnih in kolesarskih poti ter lepih kotičkov, vendar pa v vasi ni več nobenega kmeta, zaradi česar travnikom resno grozi zaraščanje, tudi njiv skoraj ni več. Trenutno nekaj bližnjih travnikov pokosi kmet iz Pliskovice. V prihodnje bodo morali razmisliti, kako bodo učinkovito preprečevali zaraščanje kulturne krajine, ki jo zdaj še lahko občudujejo.”

Na pobudo domačinov so v okviru projekta pripravili tudi pet tipov razglednic z različnimi pokrajinskimi motivi. Projekt je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna.

---