Koprivsko zgodovino je varoval sveti Elija

Le malo vasi se lahko pohvali s tako bogato dokumentacijo kot Kopriva. Dokumente koprivske občine iz obdobja od sredine 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne je proučeval Božidar Preml. Nova monografija nadaljuje delo, ki ga je pričel pred dvema letoma.

Božidar Premrl je na Prešernov dan v cerkvi sv. Elije v Koprivi 
predstavil svojo novo knjigo. Foto: Petra Mezinec
Božidar Premrl je na Prešernov dan v cerkvi sv. Elije v Koprivi predstavil svojo novo knjigo. Foto: Petra Mezinec

KOPRIVA > “Če sem pri predstavitvi prve knjige rekel, da se s tako obsežno in temeljito monografijo ne more pohvaliti nobena kraška vas, bo s Slavnim županstvom v Koprivi slava vasi še toliko večja,” je na predstavitvi nove knjige polno cerkev sv. Elije pozdravil Božidar Premrl. Pred približno dvema letoma je izdal knjigo Kraški kruh: Vas Kopriva - njeni kamnolomi in kamnarji, za katero je prejel Murkovo priznanje.

Nova, 540 strani dolga monografija z 200 fotografijami, prinaša dve knjigi v eni. Prvi del vključuje dokumente nekdanje občine Kopriva od njene ustanovitve v sredini 19. stoletja do prve svetovne vojne. Drugi del knjige pa nadaljuje zgodbo o koprivskih kamnarjih.

“Pri pripravi prve knjige sem prezrl pomemben, obsežen in bogat arhivski vir o Koprivi, ki vsebuje mnogo meni dotlej neznanih podatkov o tukajšnjih kamnarjih in koprivskem občinskem kamnolomu,” je o povodu za pisanje še ene knjige povedal Premrl.

Dokumentacija o krajevni občini Kopriva je najobsežnejši ohranjeni arhiv te vrste na tem delu Primorske, je pojasnil. Preden je spisal še debelejšo knjigo, za kar je porabil deset mesecev, pa je moral pregledati 50 arhivskih škatel, ki jih hranijo v koprskem pokrajinskem arhivu.

Dokumente je dolga leta varoval sv. Elija

Glavne zasluge za ohranitev obsežne dokumentacije o kraju ima koprivski kaplan Anton Požar, ki je bil po prvi svetovni vojni tudi tajnik koprivske občine. “S tem, da je občinski arhiv spravil v zvonik pod varstvo sv. Elije, da ga ne bi uničili fašisti, ki so na Primorskem izvajali sistematično raznarodovanje, je opravil dejanje velikega narodnega in kulturnega pomena,” je povedal Premrl. Občinski arhiv je tako kar sedem desetletij preživel v zvoniku. Dokumenti, ki jih je Premrl proučeval, opisujejo številna področja delovanja takratnih prebivalcev Koprive. Najbolj obširno in s številnimi zanimivimi podrobnostmi so obravnavani gradnja občinskih vodnjakov v Koprivi in na Brjah, gradnja šolskega prizidka, delitev občinskih pašnikov med upravičence, pogozdovanje občinskih parcel ter delovanje krajevnega bralnega in pevskega društva Zarja.

Zetje so plačevali v naravi, nato v denarju

Prvi ohranjen dokument občine Kopriva sega v leto 1851. Gre za pogodbo o zakupu občinskega lova s tržaškim lovcem. Pogodbo je podpisal prvi koprivski župan Andrej Zega.

Pomembno vlogo v zgodovini kraja je odigral tudi kaplan Matija Pirjevec. Kot enega redkih pismenih ljudi v občini so ga najeli za občinskega pisarja, znal pa je tudi zdraviti in odganjati vremenske ujme. “Dokler je bil prisoten, v občini menda ni padlo zrno toče,” je eno od zanimivosti delil Premrl.

Navade in obveznosti ljudi so se skozi čas spreminjale. Leta 1862 je občina izdala ženitna dovoljenja sedmim ženinom, ki so morali za to plačati določen znesek. “V tistem času so morali nasledniki posestva, predvsem pa zetje, ki so v vas prihajali od drugod, občini plačati tako imenovano soseščino, da so postali polnopravni člani vaške skupnosti. Prvotno so jo plačevali v naravi, kasneje pa so jim jo zaračunali v denarju,” je pojasnil Premrl. Dohodke je občina porabila za lepšanje in opremo cerkve.

Knjigo je izšla pri Založbi ZRC. Božidarja Premrla pa so v cerkev sv. Elije ob Prešernovem dnevu povabili člani ŠKUDT Kopriva.


Najbolj brano