Karavada v novi preobleki

Pripraviti kosilo za 200 učencev divaške šole in podružnične šole v Vremah ni preprosto. Še težji izziv je pripraviti zdrav obrok, ki sloni na tradicionalni prehrani, nad katerim bodo navdušeni tudi najmlajši. Osmim mladim kuharicam iz divaške šole je v okviru projekta Kuhnapato to uspelo.

Odpri galerijo

DIVAČA > “Če si nekoč Barčane zmerjal s karavadarji, so bili zelo užaljeni in so tekli za teboj do Zavrhka. Če si nekomu rekel, da je karavadar, je to pomenilo, da jè prašičjo hrano. Nekateri so bili raje lačni, kot da bi jedli karavade,” je po pripovedovanju babice povedala Ema Rožac. Kaj je pravzaprav karavada? Koleraba po brkinsko. Danes zaradi bogatih hranilnih sestavin postaja vse bolj priljubljena.

Kolerabo je težko olupiti

“Pripravili smo kolerabino juho. Pred tem je nisem znala pripraviti, sem pa z nono nekaj podobnega že kuhala. Najtežje je kolerabo olupiti, ker je zelo trda. Vse ostalo je bolj preprosto,” je povedala Adna Hasić. Za posladek so mladi kuharji pripravili še šmorn z brkinskimi jabolki.

Kuharska tradicija babic in dedkov pa postaja vse bolj priljubljena. Tudi zahvaljujoč projektu Kuhnapato, ki ga vodi Anka Peljhan. V letošnjem šolskem letu v projektu sodeluje več kot 50 šol po vsej Sloveniji. “Otrok ne smemo siliti, da ne dobijo odpora. Vsi otroci, ki sodelujejo pri naših projektih po Sloveniji, komaj čakajo, da kuhajo. S kuhanjem v šolskih kuhinjah smo začeli lani. Naredili smo velik korak naprej. Otroci želijo in z veseljem pojejo domače zdrave jedi,” je pojasnila Peljhanova. Nič drugače ni bilo na divaški šoli.

Kuhanje ni le šov

Divaška šola letos v projektu sodeluje z eno skupino. “Učenci zbirajo recepte naših babic. Poleg tega zbirajo tudi zgodbe o tem, kako so te jedi nastale. Te jedi nato oblikujemo na bolj sodoben način. Sami učenci pravijo, da dajo jedi naših babic novo preobleko,” je dodala Mirjam Trampuž, ki ni le mentorica pri projektu Kuhnapato, ampak tudi učiteljica izbirnih predmetov, pri katerih učenci spoznavajo prehransko dediščino svojih krajev.

Nadobudnim kuharjem pomagata tudi priznana kuharska mojstra, oba bivša učenca divaške šole in celo sošolca. “V veliko veselje mi je, ker vidim, da v kuhinji uživajo. Rada bi tudi, da se jim privzgoji spoštovanje do lokalnih in sezonskih sestavin,” je prepričana Ksenija Krajšek Mahorčič iz Gostilne Mahorčič v Rodiku. Za Igorja Peressona, ki vodi picerijo in restavracijo Etna v Divači, pa je pomembno, da otroci spoznajo, da kuhanje ni le televizijski šov, ampak tudi trdo delo: “Ko sem bil jaz v šoli, smo imeli gospodinjski pouk. Danes je bolj napredno. Tudi projekt Kuhnapato je zelo dober.”

---