Domačini so zaskrbljeni zaradi vetrnic in odpadkov

Občinska uprava bo bolj sodelovala s svetoma senožeške in laženske krajevne skupnosti, so si predsinočnjim na sestanku obljubili predstavniki obojih. Investitorji namreč načrtujejo posege v prostor, ki krajane skrbijo - vetrnice in sedaj še povečanje predelave gradbenih odpadkov v laženskem kamnolomu. Krajani želijo, da jih občina dosledno obvešča.

Senožejci in Laženci so občinski upravi izrazili željo, da jih odslej 
dosledno obvešča o vsem, kar se tiče njihovih krajev.    Foto: Lea Kalc Furlanič
Senožejci in Laženci so občinski upravi izrazili željo, da jih odslej dosledno obvešča o vsem, kar se tiče njihovih krajev.  Foto: Lea Kalc Furlanič

SENOŽEČE, LAŽE > “Zakaj nam niste takoj sporočili, ko ste prejeli obvestilo Arsa, da je javno razgrnjen osnutek okoljevarstvenega soglasja za širitev kamnoloma v Lažah in povečanja količine predelave gradbenih odpadkov?” je divaško županjo Alenko Štrucl Dovgan in direktorja občinske uprave Iztoka Felicjana vprašal predsednik senožeške krajevne skupnosti (KS) David Škapin.

“Naj hodimo k oglasni deski vsak dan?”

“Se vam zdi, da povečana predelava gradbenih odpadkov za kar šestkrat v neposredni bližini naših vasi, kar je zdaj novost, ni tako zelo pomembna zadeva, o kateri bi morali biti v KS obveščeni?” se je še zgražal Škapin. Županja je povedala, da je razgrnjeno gradivo videla na oglasni deski na občini, kot številna druga gradiva, iz česar je sklepala, da so njeni sodelavci ravnali ustrezno s postopki javnega naznanila.

Zakaj večja predelava gradbenih odpadkov?

Investitorji morajo v skladu z okoljsko zakonodajo za vse gradbene odpadke pri gradnji dokazati, da so bili oddani pooblaščenim predelovalcem. Cilj tega ukrepa je zbiranje in predelava gradbenih odpadkov skladno z okoljsko zakonodajo in ponovna uporaba. “Zaradi tega ukrepa so se količine prevzetih in predelanih količin v obeh naših obratih povečale. Da ne bi presegli zdajšnjih količin iz dovoljenj, želimo predhodno zadevo urediti. V nasprotnem primeru bomo morali prevzeme gradbenih odpadkov zavračati, kar pa se nam zdi z okoljskega vidika popoln nesmisel. Odpadki bi končali na nelegalnih deponijah, reciklaža teh kvalitetnih materialov se ne bi izvedla. Ali je to cilj okoljske zakonodaje?” pojasnjuje Kristjan Mugerli, direktor lastnika kamnoloma, Kolektor CPG. “Ni nujno, da bomo v prihodnje presegli količine trenutnega dovoljenja, moramo pa biti na to pripravljeni. Zdelo se nam je smiselno, da povečanje količin nenevarnih gradbenih odpadkov povežemo s širitvijo kamnoloma, kjer bodo zajeti celotni vplivi proizvodnje na okolje,” še dodaja.

Felicjan pa je pojasnil, da so gradivo razgrnili v skladu z zakonodajo, da je viselo tudi na oglasni deski na upravni enoti. “Se vam zdi, da mi hodimo vsak dan gledat oglasni deski na občino in upravno enoto? Če krajani ne bi temeljito spremljali dogajanja v zvezi s kamnolomom in vetrnicami, bi šla ta informacija in kratek rok za podajo pripomb na osnutek soglasja gladko mimo nas,” je poudaril Diego Loredan iz Laž.

Na predlog okoljevarstvenega soglasja, ki ga mora lastnik kamnoloma, podjetje Kolektor CPG, spremeniti, saj se je letos poleti poleg širitve kamnoloma odločil še za povečanje predelave gradbenih odpadkov z 20.000 na 125.000 ton na leto, so krajani podali nekaj pripomb o hrupu in prahu iz kamnoloma. Na odgovor Arsa še čakajo.

Krajani želijo biti dosledno seznanjeni

Škapin je občinski upravi, saj so bili na seji prisotni tudi skoraj vsi svetniki, skupaj z nekdanjim predsednikom KS Senožeče Edvinom Škamperletom svetoval, naj v bodoče dosledno posreduje vse informacije in aktivnosti, vezane na KS Senožeče in Laže, s katerimi razpolaga. Občinski svetnik Klemen Delak, ki je tudi predsednik odbora za okolje in prostor, je ob tem pozval, naj uprava hkrati redno seznanja tudi njegov odbor.

Poleg tega so člani KS še izpostavili, da bi bilo primerno, če bi bila občina pri vseh gradbenih posegih udeležena kot stranka v postopku oziroma kot soglasodajalka in da bi tudi o teh njenih aktivnostih seznanjala KS. Felicjan je dejal, da so na občini o tem že razmišljali, vendar je treba v postopke vstopati z dokazovanjem pravnega interesa, kar pa ni vedno lahko izpeljati.

Svetnik Ivan Kovačič je nekoliko pomiril nezadovoljstvo krajanov z občino, ko je izpostavil: “Sobivanje kamnoloma z Laženci je bila od vedno občutljiva tema, a mislim, da smo s pomočjo komisije uspeli vzpostaviti korekten medsebojni odnos. Veliko truda smo vložili v dobro sodelovanje, občina je morala celo najeti odvetnika. Ga bo tudi sedaj?” Županja je odgovorila, da ga bo, če bo treba. Na vprašanje, ali bo morala občina zaradi povečanja količine predelave gradbenih odpadkov spreminjati že potrjen podroben občinski prostorski načrt za širitev kamnoloma, je županja obljubila, da se bo o tem posvetovala z odvetnikom.

Potem ko je Loredan predstavil delovanje in učinke vetrnic in to podkrepil s svetovnimi podatki in strokovnimi dejstvi, so krajani svetnikom položili na srce, naj bo občina strogo dosledna pri upoštevanju svojega sklepa, s katerim je zavrnila vetrnice. Vaščani Jovo Ferfila, Jurij Zelen, Andrej Škapin, Vilma Franetič, Enzo Jedrejčič, Barbara Marinšek in drugi so svetnikom opisali svoje življenje z vetrnico v Dolenji vasi, pri čemer so izpostavili predvsem njene negativne učinke, od hrupa, nizkofrekvenčnega zvoka, uničenja narave in bivalnega okolja ter tudi odnosov med vaščani.


Najbolj brano