30 let spusta za čisto Reko

V bistriškem rafting klubu Mrzla uoda bodo jutri obeležili 30-letnico Spusta za čisto Reko, katerega pobudniki in prvi organizatorji so bili člani Jamarskega društva Netopir, ki so z akcijo želeli opozoriti na takrat veliko onesnaženost Reke. Spust za čisto Reko je ena izmed najstarejših in najuspešnejših delovnih akcij na Bistriškem.

Spusta se vsako leto udeleži veliko ekip, tako je bilo tudi lani. Foto: Katja Kirn Vodopivec
Spusta se vsako leto udeleži veliko ekip, tako je bilo tudi lani. Foto: Katja Kirn Vodopivec

ILIRSKA BISTRICA > Z geslom “Za čisto reko Reko” so člani Jamarskega društva Netopir že leta 1989 želeli opozoriti javnost na veliko onesnaženost Reke, ki jo je v tistem času povzročala industrija, predvsem Tok in Lesonit.

Reka je bila črna, umazana voda

Kot se spominja eden od pobudnikov prvega spusta Vladimir Žnidaršič, je odločitev, da se s čolni spustijo po reki Reki, padla v Kettejevem hramu na bistriškem Placu, navdih zanj pa so dobili v ameriškem filmu Deliverance (Odrešitev). “Takrat je ta film ravno prišel k nam, pa smo rekli, zakaj se ne bi tudi mi enkrat spustili po naši Vjlki uodi, ker tega do takrat ni storil še nihče. A hoteli smo nekaj več kot le spust, želeli smo mu dati ekološki pečat,” pripoveduje Žnidaršič in dodaja, da je bilo stanje Reke tedaj neprimerljivo z današnjim: “Reka takrat ni bila podobna vodi, bila je črna, umazana. S spustom smo želeli opozoriti na to katastrofalno stanje in nekaj premakniti.”

Jamarsko društvo Netopir je nato organiziralo spust še nekaj let, nekajkrat tudi v sodelovanju s člani rafting kluba Mrzla uoda. Ti so kasneje tudi v celoti prevzeli organizacijo in po nekajletni prekinitvi spust obudili leta 2006. Od takrat ta poteka vsako leto prvo soboto v juniju, poleg članov rafting kluba pa se ga udeležujejo tudi člani jamarskega društva Netopir in MKNŽ, predstavniki Parka Škocjanske jame in domačini, pridružijo pa se jim tudi ekipe iz drugih krajev in celo sosednjih držav.

Odpadkov mnogo manj, a plastika ostaja

Spust je bil sprva razdeljen v štiri etape, v katerih so preveslali celotno Reko, od Zabič do Škocjana, vključno s spustom v Škocjanskih jamah, in ciljem v Štivanu. Kasneje so traso skrajšali na deset kilometrov z začetkom v strugi Sušca pri nekdanjem hotelu Lovec v Ilirski Bistrici in zaključkom v Dolnji Bitnji, toda cilj tudi po 30 letih ostaja enak - očistiti nesnago iz struge Reke in opozoriti javnost na problem njenega onesnaževanja. To se je sicer po zaprtju industrije v mestu in ureditvi čistilnih naprav vidno izboljšalo, problem ostajajo plastični odpadki.

Kot je povedala predsednica rafting kluba Marija Pranjić, so ob obuditvi akcije leta 2006 iz Reke izvlekli približno 400 kilogramov odpadkov, vendar se tudi po zaslugi te ekološke akcije količina smeti iz leta v leto znižuje. “Zadnja leta je v Reki največ plastične embalaže, je pa količina smeti zelo odvisna od vremenskih razmer. Več se jih znajde v Reki po neurjih z burjo in poplavami,” pove Pranjićeva.

Ker želijo v rafting klubu o skrbi za čisto okolje ozaveščati že najmlajše, so pred petimi leti začeli tudi z akcijo Osnovnošolski spust za čisto Reko, ki se ga udeležuje okrog 40 otrok z vseh osnovnih šol v občini skupaj z učitelji. Ta bo potekal 15. junija.


Najbolj brano