V Trstu Mozartov Requiem v izvedbi Slovenske filharmonije

V Gledališču Verdi bo ob 17. uri z Mozartovim Requiemom gostovala Slovenska filharmonija (SF). Solisti, zbor in orkester SF bodo Mozartovo delo izvedli pod dirigentskim vodstvom Simona Krečiča. Koncert je osrednji dogodek niza z naslovom Spomini/Memorie 1918-2018, s katerim se KC Lojze Bratuž poklanja letošnji obletnici konca 1. svetovne vojne.

TRST > Kvartet solistov bodo sestavljala znana imena slovenske solopevske scene: prvak ljubljanske Opere tenorist Branko Robinšak, sopranistka Mojca Bitenc, mezzosopranistka Jadranka Juras in basist Peter Martinčič.

Mozartov Requiem v d-molu velja za skladbo, okrog katere se je v zgodovini glasbe spletlo skoraj največ bolj ali manj verjetnih zgodb, ki so krožile kot govorice po dunajskih kuloarjih in v pripovedih skladateljeve vdove Constanze. Med najbolj srhljive sodi zgodba o neznanem moškem, ki je do skladatelja prišel kot duh in mu naročil mašo za umrle.

Leta 1964 pa so v arhivu Dunajskega Novega mesta odkrili pismo Antona Herzoga, glasbenika na gradu grofa von Walsegga, ki je razkrilo, da je Requiem Mozartu naročil grof Franz von Walsegg poleti 1791. Mladi grof je bil velik ljubitelj glasbe, ki se je želel uveljaviti tudi kot skladatelj in je skladbe naročal pri znanih dunajskih skladateljih, pozneje pa jih izvajal kot lastne. Po prezgodnji smrti svoje mlade soproge je grof želel prvo obletnico njene smrti zaznamovati z izvedbo maše za mrtve v grajski kapelici, za avtorja requiema pa izbral Mozarta.

Mozart se je zaradi prezaposlenosti, tudi s komponiranjem opere Čarobna piščal, naročila lotil šele septembra. Novembra je zbolel in 5. decembra umrl, partitura je tako ostala nedokončana. Delo je dokončal njegov učenec in pomočnik Franz Xaver Süssamayr.

Dogodki - koncerti, predavanja, okrogle mize - sicer potekajo na Goriškem, Tržaškem in Videmskem. Niz se je začel 18. septembra z odprtjem razstave Begunske zgodbe od Bovca do Devina v galeriji Kulturnega centra (KC) Lojze Bratuž.

Niz dogodkov Spomini/Memorie 1918-2018 je nastal s prispevkom Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine v sklopu projektov za vrednotenje slovenskega jezika in kulture na temo prve svetovne vojne.

---