V Trst niso vzeli Kitajcev, ampak Nemce

Pristanišče Hamburg prihaja v Trst. Družba HHLA, upravljalec v hamburškem pristanišču, bo s 50,1-odstotnim deležem postala večinska lastnica družbe PLT, ki upravlja novozgrajeni tržaški terminal, tako imenovano logistično platformo. Terminala torej ne bodo dobili v roke Kitajci, kot so pred časom omenjali. Kaj nemško-tržaška naveza pomeni za logistično pot prek Kopra?

  Logistična platforma  predstavlja  prvo etapo bodočega  osmega 
pomola. Foto: Damjan Balbi
Logistična platforma predstavlja prvo etapo bodočega osmega pomola. Foto: Damjan Balbi

TRST > “Prihod HHLA v Trst je gotovo priznanje vse večjega pomena južne transportne poti preko Jadrana. S tega vidika je v interesu vseh pristanišč v regiji, da povečujemo svoje kapacitete in krepimo svojo konkurenčnost v odnosu do severno evropskih pristanišč,” komentirajo v Luki Koper, ki jo vodi Dimitrij Zadel. Spomnili so, da je omenjeni večnamenski terminal v Trstu le eden od trenutno 24 terminalov oziroma terminalistov, ki delujejo v tržaškem pristanišču. “Vstop HHLA v lastništvo koncesionarja tega terminala bo verjetno razširil izbiro storitev pri sosedih, ne more pa kritično ogroziti strateškega položaja Luke Koper,” so prepričani v Luki.

Elen Twrdy, predstojnica oddelka za prometno tehnologijo na Fakulteti za pomorstvo in promet, ocenjuje, da to ni slaba novica za Koper in severni Jadran. “Gre za zdravo konkurenco in dobro novico za severni Jadran. Zdaj bo ta pomorska pot še bolj promovirana in poznana, kar pomeni priložnost za vsa severnojadranska pristanišča. HHLA je priznan evropski terminalist; upravlja s terminali tako v pristaniščih kot v zaledju po Evropi. Sodeluje z železnico, prizadeva si, da gre čim več kontejnerjev na železnico. Ni nelojalna konkurenca, ki bi delala pod ceno in z vprašljivimi resursi. Vsekakor je HHLA ena boljših izbir za Trst, gotovo boljša, kot bi bili Kitajci, pri katerih je veliko neznank. Za Luko Koper pa je to izziv in tudi priložnost, da se izkaže in pospeši naložbo v podaljšanje pomola,” pravi Elen Twrdy.

HHLA ima v lasti železniškega prevoznika Metrans

Hamburški HHLA je v večinski lasti mesta Hamburg, na leto pretovori 7,5 milijona TEU kontejnerjev. Upravlja tri od štirih terminalov v Hamburgu, poleg tega pa še terminala v ukrajinski Odessi v Črnem morju in v estonskem Talinu, ozira pa se za nakupi še več strateških pristaniških terminalov, kot je tržaški. HHLA je tudi solastnik železniškega prevoznika Metrans, ki vozi tudi po slovenskih tirih.

“Prihaja konkretna dodatna konkurenca za Luko Koper; na sedmem pomolu v Trstu že imajo drugega največjega svetovnega ladjarja MSC, zdaj dobijo še HHLA. Na dolgi rok sicer pričakujem, da bo za vsa tri severnojadranska pristanišča dovolj dela; za Luko Koper morda manj, če država ne bo posodobila povezav z zaledjem,” komentira Rok Svetek, direktor železniškega prevoznika Adria Kombi in predsednik združenja za promet pri GZS. “Glavna naloga pri nas je zagotoviti, da bodo po slovenskih tirih lahko vozili vlaki, dolgi 700 metrov in ne le 450 metrov. Sicer na srednji in dolgi rok ne bomo konkurenčni, saj bodo na železnicah z Reke in iz Trsta to zagotovili,” poudarja Svetek.

Nemci partner za osmi pomol in Žavlje

Logistična platforma v Trstu je novozgrajen večnamenski terminal na 24 hektarjih. Glavni investitor je bila najpomembnejša tržaška špediterska skupina Francesco Parisi prek družbe PLT (Piattaforma Logistica Trieste), ki pa je že od začetka iskala partnerja za vstop v lastništvo in upravljanje. Spomnimo, družbo PLT je nekaj časa vodil Drago Matić, nekdanji predsednik uprave Luke Koper.

Sprva je kazalo, da naj bi v lastništvo PLT vstopil kitajski partner China Merchants. Na koncu pa so se družbeniki PLT povezali s tretjim največjim evropskim pristaniščem Hamburgom (po Rotterdamu in Antwerpnu). HHLA (Hamburg Hafen und Logistik AG) bo najprej - predvidoma do začetka prihodnjega leta - pridobil 50,1-odstotni delež v PLT, sčasoma naj bi delež še povečeval. Logistična platforma pravzaprav predstavlja le prvo fazo za bodoči še veliko večji osmi pomol in tudi ureditev sosednjega območja ob žaveljski železarni, ki so jo zaprli.

Z dogovorom so zelo zadovoljni v tržaški pristaniški upravi. “To je prelomnica, ki smo jo čakali desetletja: pristaniška in strateška povezava severa in juga Evrope, Italije in Nemčije,” pravi predsednik pristaniške uprave Zeno D'Agostino. V tržaškem pristanišču je prek družb, ki upravljajo posamezne terminale, že prisoten turški, švicarski, madžarski kapital ...


Najbolj brano