Spomin na požig dela kolektivne zavesti

Množica ljudi se je v soboto zgrnila na Ulico Filzi, da bi prisostvovala spominski slovesnosti ob 99. obletnici požiga Narodnega doma. Odziv priča o tem, da še danes simbolni pomen tega kraja, ki je bil in je veliko več kot samo “stavba”, zaseda pomembno mesto v kolektivni zavesti Tržačanov, Slovencev v Italiji in Primorcev.

TRST > Ko so ljudje, ki so se pred začetkom slovesnosti zadrževali pred stavbo, opazili, da se iz Ulice Commerciale bliža starosta tržaških in slovenskih pisateljev Boris Pahor, je v množici završalo. Predstavniki civilne družbe in politiki so planili proti edinemu še živečemu pričevalcu krutega prizora, ki se je na takratnem Vojaškem trgu odvijal 13. julija 1920, ko so ognjeni zublji požirali Narodni dom. Dogajanje se je zatem pomaknilo v mogočno Fabianijevo stavbo, ki je bila med letoma 1904 in 1920 srce slovenske in slovanske prisotnosti v Trstu. Avditorij je bil v soboto premajhen za vse, ki so želeli prisluhniti slovesnosti, zato je marsikdo ostal zunaj.

“Zgoreli so notni zapisi, inštrumenti, knjige, časopisi, gledališče, hotel. In z njimi vsi načrti Slovencev za sooblikovanje moderne, demokratične, pluralne družbe v takratnem Trstu,” je povedala predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila ob 99-letnici dogodka, ki se je zarezal v duše ne le Primorcev, temveč vseh Slovencev in teh, ki odklanjajo nacionalistično nasilje. Poleg krovnih organizacij SKGZ in SSO ter stranke Slovenska skupnost se slovesnosti pridružujejo še druge slovenske in italijanske ustanove, ki negujejo spomin na Narodni dom, je pojasnil predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. “Svečanost želi biti povezovalna in odprta za vse ostale tržaške skupnosti. Naj bo današnje srečanje slovesen uvod v dogodke, ki bodo obeleževali stoletnico požiga, pa tudi načrtovanje prihodnosti Narodnega doma, ki naj ponovno postane središče slovenske in drugih kultur našega prostora.”

Raoul Pupo žel aplavze

Slavnostni govor tržaškega zgodovinarja in univerzitetnega profesorja Raoula Pupa je izzval več aplavzov. Občinstvo je svoje strinjanje s Pupom s ploskanjem izkazalo zlasti na tistih točkah, ki so se bolj ali manj neposredno navezovale na aktualno politično dogajanje. “Ko danes spet slišimo govoriti o zapečatenih mejah, nas spreleti srh,” je izza govorniškega odra zagrmel Pupo. Toda niso vsi ploskali - zgodovinarjeve besede očitno niso navdušile tržaškega župana Roberta Dipiazze, podpredsednika deželne vlade Riccarda Riccardija in deželnega odbornika Danila Slokarja, saj so njihove dlani mirovale.

Ob stoletnici spet koncert?

“Pred 99 leti se je začelo dramatično obdobje 20. stoletja. Zgorel je Narodni dom, sledilo je fašistično dvajsetletje z rasnimi zakoni in druga svetovna vojna,” je tržaški župan Roberto Dipiazza strnil obdobje, ki se je začelo s požigom tržaškega središča Slovencev. “Ko sem postal župan tega krasnega mesta, smo z okoliškimi župani začeli postopek sprave, katerega vrhunec je bil koncert Poti prijateljstva, ko je ob prisotnosti italijanskega, slovenskega in hrvaškega predsednika republike tržaški Veliki trg postal Trg zedinjenega miru”. Dipiazza je slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju poklonil spominsko sliko omenjenega dogodka s posvetilom v slovenščini, v katerem je izrazil željo, da bi se podoben dogodek lahko zgodil ob stoletnici požiga Narodnega doma.

“Z Mattarello sva prijatelja”

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je pozdravil sodelovanje krovnih organizacij pri organizaciji slovesnosti ob 99-letnici požiga Narodnega doma, ki je bilo eden izmed razlogov, zaradi katerih se je odločil, da se dogodka udeleži tudi sam. “Ob tem da krovni organizaciji negujeta zgodovinski, kolektivni spomin, danes tudi zavzeto skrbita za prihodnje sožitje - na tem prostoru med obema narodoma, ne nazadnje pa tudi med državama,” je dejal.

“Narodni dom Slovencem”

Walter Bandelj in Ksenija Dobrila sta ob prisotnosti predsednika Boruta Pahorja na pročelje Narodnega doma položila venec, nakar je rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia v avli prerezal “dvojni” trak - slovensko in italijansko trobojnico - in tako Narodni in študijski knjižnici predal nove pritlične prostore.

“Želim si, da bi se prihodnje leto lahko udeležil spominske slovesnosti ob požigu Narodnega doma skupaj z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello, s katerim odlično sodelujeva, veže pa naju tudi iskreno prijateljstvo,” je izjavil slovenski predsednik in požel dolg aplavz.

---