“Požig Narodnega doma je bil smrtni udarec Trstu”

Ko bo v soboto minevalo 99 let od fašističnega požiga tržaškega Narodnega doma, bo to tudi - in predvsem - priložnost za obuditev spomina na bogato kulturno in gospodarsko dejavnost, ki je med letoma 1904 in 1920 poganjala utripajoče življenje stavbe na današnji Ulici Filzi.

Narodni dom v Trstu je nastal po načrtih arhitekta Maksa 
Fabianija.  Foto: Arhiv Primorskega dnevnika
Narodni dom v Trstu je nastal po načrtih arhitekta Maksa Fabianija.  Foto: Arhiv Primorskega dnevnika

TRST Sobotna slovesnost se bo začela ob 9.30, organizatorji pa na včerajšnji predstavitvi niso skrivali želje, da bi se bogata dejavnost v Narodnem domu nadaljevala, ko se bodo vanj končno vrnile slovenske ustanove, kot je to zapisano v zaščitnem zakonu. Vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, za zdaj ostaja brez odgovora.

Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sta predstavila program sobotne slovesnosti, ki se je bo udeležil slovenski predsednik republike Borut Pahor. Podčrtala sta željo, da bi prireditev minila v duhu povezovanja in sodelovanja - tako med krovnima organizacijama Slovencev v Italiji kot med slovensko narodno skupnostjo in ostalimi tržaškimi skupnostmi.

Zgodovinar Štefan Čok je v imenu Narodne in študijske knjižnice izpostavil, da fašistični požig Narodnega doma nikakor ni bil izoliran dogodek. Zgodil se je v obdobju po koncu prve svetovne vojne, ki za Trst še ni pomenil povratka miru, pač pa nadaljevanje napetosti v vzdušju mednarodne negotovosti. “To ni bil dramatičen trenutek samo za tržaške Slovence: požig Narodnega doma je namreč zadal smrtni udarec Trstu kot pluralnemu mestu,” je poudaril Čok.

V soboto bosta zbrane pozdravila predsednika SKGZ in SSO, ki se jima bodo pridružili tržaški župan Roberto Dipiazza, podpredsednik deželne vlade Riccardo Riccardi in slovenski predsednik Borut Pahor, častni govorec pa bo tržaški zgodovinar Raoul Pupo. Zatem bodo položili venec na pročelje Narodnega doma, kjer sta z ulice vidni dvojezični spominski tabli, ki od leta 2004 opominjata na to, da je 13. julija 1920 središče slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja v Trstu, zgrajeno po načrtu arhitekta Maksa Fabianija, zgorelo v plamenih nacionalistične nestrpnosti. Na včerajšnji predstavitvi so oznanili tudi prerez traku ob predaji pritličnih prostorov v Narodnem domu, kjer naj bi po nekaterih virih lahko zaživel multimedijski muzej Slovencev v Italiji.

Walter Bandelj je povedal, da bo “v soboto šlo za nekakšno generalko pred stoletnico, ki jo bomo obeleževali prihodnje leto” in za katero je deželna vlada Furlanije Julijske krajine v ponedeljek odobrila 100 tisoč evrov. Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ki je več desetletij 13. julija prirejala spominske slovesnosti, je izrazil željo, da bi ob stoletnici požiga nekdanjega kulturnega in gospodarskega središča Slovencev v Trstu, kjer trenutno deluje visoka šola za prevajalce in tolmače SSLMIT, lahko najavili prisotnost “več kot enega predsednika republike”.

Svojo prisotnost so na slovesnosti, ki jo bosta sooblikovali Glasbena matica in tržaška folklorna skupina Stu ledi, poleg že omenjenih potrdili še senatorka Tatjana Rojc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik, slovenski veleposlanik v Italiji Bogdan Benko, generalni konzul Slovenije v Trstu Vojko Volk in poslanec italijanske manjšine v Sloveniji Felice Žiža.


Najbolj brano