Meje naj ostanejo odprte, a tudi ustrezno varovane

Častna gosta včerajšnjega zaključnega posveta projekta Zamejski, obmejni in čezmejni: Slovenci v FJK deset let po vstopu Slovenije v schengensko območje (pobudnik je bil Slovenski raziskovalni inštitut) sta bila v Gorici Piero Fassino in Dimitrij Rupel.

Z leve: Dimitrij Rupel, Piero Fassino in Štefan Čok. Foto: Pierluigi Bumbaca
Z leve: Dimitrij Rupel, Piero Fassino in Štefan Čok. Foto: Pierluigi Bumbaca

GORICA > Nekdanja zunanja ministra Italije in Slovenije, Piero Fassino in Dimitrij Rupel, sta na prehodu stoletja v marsičem krojila odnose med sosednjima državama. Medtem ko je italijanski politik (še vedno je poslanec v italijanskem parlamentu) namenil pozornost predvsem aktualni politiki, je bivši vodja slovenske diplomacije bolj razčlenjeno predstavil zgodovinski okvir italijansko-slovenskih odnosov ter dogajanj pred in po osamosvojitvi Slovenije.

Kljub precej različnim poudarkom in precejšnjim političnim razlikam sta Rupel in Fassino soglašala, da je ideja evropskega povezovanja vedno aktualna. Za Rupla je bila EU najboljša rešitev v zgodovini Slovenije, pri Fassinu pa je izstopala zaskrbljenost zaradi velikega in naraščajočega vpliva evroskeptikov, ki so sicer že prevladali na zadnjih parlamentarnih volitvah.

Ruplu, po katerem bi se morali Slovenci raje spomniti konca hladne vojne kot konca druge svetovne vojne, ni všeč, da marsikdo v slovenski levici danes govori o sosednjih državah - Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški - kot o fašistoidnih državah, ki bi se jih morali zaradi tega bati. Povezava s sosednjimi državami, ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti, se mu zdi vedno smiselna. Rupel je prepričan, da v jugoslovanskih časih meja med Goricama ni bila nič drugačna od meje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo, kar je vejalo tudi za nekdanjo mejo na Tržaškem. Nekdanji slovenski diplomat in politik je tudi izpostavil velike razlike med zakonitimi in nezakonitimi migracijami, zato naj meje ostanejo še naprej odprte, a tudi ustrezno zavarovane.

Fassino se ne strinja s tistimi, ki trdijo, da v Evropi po drugi svetovni vojni ni bilo več vojn. Kaj pa vojna v nekdanji Jugoslaviji, ki se je nato prelevila v hladno vojno, se je vprašal poslanec Demokratske stranke. Z Ruplom se je vsekakor strinjal, da je bila meja med Goricama del tako imenovane železne zavese.

Fassina sicer zelo skrbijo politična dogajanja v Italiji, kjer nova vladajoča koalicija za vse gospodarske in druge težave krivi Evropsko unijo. Na seznam držav, kjer so na volitvah prevladali evroskeptiki, pa je Fassino, skupaj z Italijo in drugimi, uvrstil tudi Slovenijo. Evropska unija bo bližja državljanom, ko bo, na primer, odpravila velike davčne razlike med državami (kot se dogaja med Italijo in Slovenijo).

Srečanje z Ruplom in Fassinom je bilo v imenu SLORI in študijskega centra Dialoghi Europei, ki mu predseduje, vodil zgodovinar Štefan Čok.


Najbolj brano