Brez meja tudi pri praksi dijakov

Krepitev čezmejnega sodelovanja med ponudniki javnih storitev izobraževanja in podjetij na področju praktičnega usposabljanja z delom je glavni cilj sporazuma, ki so ga podpisali v Trstu.

Čezmejno sodelovanje je pomembno tudi pri šolajoči se mladini, 
so poudarili med podpisom sporazuma v Trstu. Foto: Primorski dnevnik
Čezmejno sodelovanje je pomembno tudi pri šolajoči se mladini, so poudarili med podpisom sporazuma v Trstu. Foto: Primorski dnevnik

TRST > Sporazum o čezmejnem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja so v četrtek podpisali predsednik Zadružnega centra za socialno dejavnost (vodilni partner) Branko Jazbec, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK Igor Giacomini in direktor Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje Elido Bandelj.

Že drugi rezultat projekta

Interregov čezmejni projekt je vreden 906.248,55 evra, izvajati pa so ga začeli oktobra leta 2017. Namen sporazuma je določiti skupni okvir za sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, še zlasti pri praktičnem usposabljanju, med cilji pa so krepitev mobilnosti dijakov prek praktičnega usposabljanja, olajšanje administrativnih ovir ter spodbujanje in ozaveščanje tako podjetij kot mentorjev in učiteljev ter profesorjev.

Kot je dejal Jazbec, gre za drugi rezultat projekta, saj so v preteklem poldrugem letu oblikovali delavnice za vodilno osebje ter tečaje, namenjene tistim, ki na šolah (s tehnično oziroma strokovno usmeritvijo oziroma zavodi za poklicno izobraževanje) skrbijo za praktični pouk in mednarodno mobilnost dijakov, pa tudi podjetjem, kar je vzbudilo veliko zanimanje zlasti šolnikov in predstavnikov gospodarstva, ki so prav tako pripravljeni podpisati sporazum. Cilja sta dva: nudenje informacij o šolskih sistemih ter možnost soočenja udeležencev z obeh strani.

Pomembna je mobilnost dijakov

Po Giacominijevih besedah je med glavnimi razlogi za podpis sporazuma želja po razumevanju, kako se lahko okrepi izmenjava dijakov na področju praktičnega usposabljanja oziroma večje razumevanje potencialnega trga med dijaki, saj so danes šole in ravnatelji prepuščeni samim sebi. Poleg tega so pristojnosti tako v Italiji kot v Sloveniji na tem področju zelo razpršene, prisotne so administrativne in birokratske ovire, zato je treba iskati skupno rešitev. Ne nazadnje obstaja tudi potreba po poglobitvi vloge mentorja pri praktičnem usposabljanju.

Temeljnega pomena sta mobilnost dijakov in transnacionalni sistem, ki naj mladim pomaga omogočiti, kar želijo, je dejal Bandelj. Težave so bolj birokratskega značaja, a v sodelovanju med šolami in delodajalci se lahko umaknejo, sporazum pa je dokaz, kaj je mogoče narediti z dobro voljo, profesionalnostjo in sposobnostjo.

V Sloveniji mora dijak obvezno opraviti delovno prakso in rezultati so vidni, potrebno pa je imeti mentorje, ki so usposobljeni za delo z mladimi, na katere prenašajo svoje znanje. Pri tem je direktorica Severnoprimorske gospodarske zbornice iz Nove Gorice Nevenka Rožič Volk opozorila, da se na severnem Primorskem soočajo s pomanjkanjem kadrov, ki bi jih lahko oblikovali ravno s pomočjo praktičnega usposabljanja. Zato je sporazum dobrodošel, podjetja pa so na to pripravljena.

Na četrtkovem dogodku so sogovorniki napovedali še predstavitev nove spletne platforme, ki bo ponujala primere dobre prakse na področju čezmejnega praktičnega usposabljanja. Skrita želja pa je, da bi dogovarjanje in izmenjavo o praktičnem usposabljanju razširili tudi na študente, ki zaključujejo študij na univerzah v Trstu, Vidmu in Kopru.

Ivan Žerjal, Primorski dnevnik


Najbolj brano