Zakaj sta vodni zajetji na Purissimi že nekaj let prazni?

Vodni zajetji na Purissimi v bližini hrvatinskega križišča že tri ali štiri leta propadata, čeprav bi voda za namakanje in škropljenje poleti prišla prav tako KZ Agraria Koper kot Vinakopru. Prav zato se v Agrarii nadejajo, da bi zadrževalnika obnovili prihodnje leto, kar jih bo stalo več kot 100.000 evrov.

Vodni zajetji na Purissimi bosta tudi to poletje prazni. V Agrarii 
upajo, da bo to zadnjič.
Vodni zajetji na Purissimi bosta tudi to poletje prazni. V Agrarii upajo, da bo to zadnjič.  

HRVATINI > Vodni zajetji je pred dvema desetletjema z državnim denarjem uredila Agraria oziroma je to v njenem imenu naredilo nekdanje podjetje Hidro Koper. Čeprav je v bližini manjši izvir, sta se polnili predvsem s padavinsko vodo; v obeh bi se je lahko nabralo za 7000 kubičnih metrov.

Folijo poškodovali suša, vandali in nekateri kmetovalci

Agraria in Vinakoper, ki imata v bližini rastlinjake z zelenjavo in sadikami oziroma vinograde, sta ju uporabljala še pred nekaj leti. Takratna zima pa je bila izredno sušna in folija, nameščena za zadrževanje vode (dna namreč niso utrdili z glino), je preperela.

Bila je tudi strgana. Strgali so jo vandali in nekateri okoliški kmetovalci, ko so poleti pred tisto usodno zimo vodo odvažali s cisternami in v zajetji sami spuščali cevi. Nekateri obiskovalci so se domislili, da bi v vodi za namakanje kopali pasje ljubljenčke in tudi to je botrovalo poškodbam folije. Poškodovali pa so tudi kovinsko mrežasto ograjo, postavljeno okrog zadrževalnikov. Vse to se je dogajalo, ko tam ni bilo Agrariinih skrbnikov.

Namakajo s pitno vodo

Namesto deževnice Agraria zdaj uporablja vodo iz kmetijskega priključka Rižanskega vodovoda. “Za namakanje je škoda uporabljati pitno vodo. Vseskozi smo se trudili, da bi zajetji obnovili in smo čakali na razpis ministrstva za kmetijstvo, na katerega bi se lahko prijavili. Napovedali so ga za letos,” pravi vodja proizvodnje pri Agrarii Patricija Pirnat.

Na razpis se bodo prijavili skupaj z Vinakoprom in okoliškimi kmeti in do konca leta izvedeli, ali bodo uspešni. “Nadejamo se, da bomo zadrževalnika lahko obnovili prihodnje leto. Koliko nas bo to stalo, ne vemo, zagotovo pa bo znesek presegal 100.000 evrov.” Začeli so popisovati obnovitvene posege in zbirati dokumentacijo ter soglasja, saj z zemljiščem upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Dokler se ne bodo lotili dela, zadrževalnika vzdržujejo. Občasno porežejo robido in akacijo, ki se hitro razrašča povsod, kjer ni folije. Opravljajo tudi meritve, potrebne za razpisno dokumentacijo, in zaradi lažjega dostopa so začasno odstranili ograjo.


Najbolj brano