Z evropskim denarjem do kulturnega doma

Izolske športne dvorane so v klavrnem stanju, takisto športna igrišča, medtem ko kulturniki sploh več ne upajo niti sanjati o novem kulturnem domu. Kje dobiti denar, da bodo lahko rekreativci, športniki in kulturniki, na katere je Izola upravičeno ponosna, trenirali in ustvarjali v dostojnih prostorih?

IZOLA > Kandidate za izolskega župana smo vprašali, kako bi obnovili športno in kulturno infrastrukturo v Izoli ter katerega projekta bi se najprej lotili.

V enem letu do gradbene dokumentacije

Aleksej Skok (SD) opozarja, da je Izola ena redkih občin, ki v preteklih letih niso zmanjšale financiranja športnih društev, priznava pa, da je za razvoj športa pomembna ustrezna obnova športnih objektov. “Zato bo ena naših osrednjih nalog v prihodnjem mandatu vlaganje v športno infrastrukturo. V prihodnjem letu bomo zamenjali umetno travo na dveh pomožnih nogometnih igriščih, naslednja na vrsti pa bo dvorana na Kraški ulici, ki potrebuje energetsko obnovo in nov videz,” pravi Skok in obljublja, da bo zrasel tudi sodobni kulturni dom ter da bodo že prihodnje leto pripravili potrebno dokumentacijo za izgradnjo novega.

Danilo Markočič (Desus) misli, da bi lahko bila občina uspešnejša pri pridobivanju državnega in evropskega denarja za obnovo tovrstne infrastrukture, saj velikih investicij sama ne zmore. “Črpanje državnih in evropskih sredstev bo zato učinkovitejše. V programu imamo med drugimi prenovo Arrigonija, nov Kulturni dom in Center vodnih športov, določili pa smo tudi roke, v katerih bomo te projekte izvedli,” napoveduje Markočič in dodaja ustvarjanje bolj prijazne občinske uprave ter uvajanje participatornega proračuna.

Evgenij Komljanec (Ponosni na Izolo) pravi, da je treba športne in kulturne objekte celovito urediti. “Pri nekaterih bo dovolj redno vzdrževanje, racionalizacija uporabe in odgovorno ravnanje z njimi. Nekatere pa bo vsekakor potrebno korenito obnoviti ali zgraditi nove,” odgovarja Komljanec.

Prazne objekte občanom

Načrti Igorja Crnića (Dobra država) so še širše zastavljeni: “Športne in kulturne infrastrukture v Izoli je premalo in še del te, ki jo imamo, je sama sebi namen. Najprej bi naredili tisto, kar je najlažje - občanom bi dali na razpolago objekte, kateri iz nam neznanih razlogov samevajo. Vzporedno s tem pa ocenjujem, da je povsem realno, da uredimo in usposobimo Arrigoni.”

Dario Madžarević (Izola 2030) meni, da je treba nujno urediti javno razsvetljavo in vzpostaviti občinske Vse na Enem Mestu (VEM) točke, ki bi bile namenjene občanom in podjetnikom. Madžarević pravi, da so skozi pogovore z občani prepoznali in začrtali več kot 50 razvojnih projektov na področju infrastrukture, gospodarstva, športa, kulture in turizma ter pripravili 13 vsebinskih izhodišč, ki jih želijo uresničiti do leta 2030.

Milan Bogatič (Izola prihodnosti) zagotavlja, da se je treba urejanja objektov za šport in kulturo lotiti postopno, kar narekuje tudi precej plitek občinski proračun. “Najprej bi se lotil energetske sanacije nekaterih športnih objektov in obnove mestnega stadiona. Nato bi zagrizli v kislo jabolko in se po dolgih letih lotili gradnje kulturnega doma, ki bi moral zagotoviti tudi kongresne potrebe,” načrte razkriva Bogatič.

Bojan Zadel (SLS) je prepričan, da bi delno obnovo športne infrastrukture najhitreje izpeljali, če bi uresničili že sprejete zazidalne načrte (za rokometno dvorano, strelski in kegljaški klub, prostore za nogometaše pod tribunami). “Kulturni dom je treba zgraditi na novo in mu dodati še mladinski center, tako da bo lahko zadostil vsem Izolanom,” pravi Bojan Zadel, ki bi denar za projekte črpal s pomočjo evropskih razpisov.

Obnove ni brez prostorskega načrta

“Športno in kulturno infrastrukturo bo mogoče obnoviti, šele ko bo sprejet občinski prostorski načrt,” pravi Manca Vadnjal (Izola je naša), saj bo takrat jasno, kaj v Izoli želijo. Kritična je do zavoda za razvoj podjetništva, saj meni, da ne deluje tako, kot je bilo zastavljeno. “Vsekakor je prvi na vrsti kulturni dom, in sicer na lokaciji, ki je že predvidena v veljavnih prostorskih načrtih.”

Vojko Ludvik (Oljka) načrtuje razširitev rokometne dvorane v Kraški ulici, njeno energetsko sanacijo in generalno obnovo ter obnovo travne površine na stadionu za nogomet, tamkajšnjih prostorov za športnike in funkcionarje ter razsvetljavo.

Še najbolj velikopotezen je Mitja Kobal (SDS), ki bi v Izoli zgradil olimpijski bazen s skakalnicami, poleg tega pa bi obnovil mestni stadion.

---