Vodni viri in Južna železnica v Muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja

Južna železnica je kot ena prvih železnic povezala ljudi, narode, vasi, kraje in pokrajine. Voda omogoča življenje, za železnico pa je bila pomembna za obratovanje parnih lokomotiv. V Muzejski galeriji Pokrajinskega muzeja Koper bo čez poletje na ogled razstava o vodnih virih in zanimivih zgradbah, ki so jih zgradili za nemoteno delovanje Južne železnice.

KOPER > Graditelji Južne železnice so znali mojstrsko povezati naravne danosti kamen, vodo in les. Iz njih so ustvarili kulturno dobrino, ki danes živi kot kulturna dediščina.

Južna železnica (izvorno Südbahn) je 577 kilometrov dolga železniška proga na relaciji Dunaj-Maribor-Celje-Ljubljana-Postojna-Divača-Trst. V naše kraje je prinesla stik in trgovino z evropskimi središči, poštni telegraf, nova delovna mesta, razvoj industrije, premogovništvo in novo socialno življenje.

Kraški teren ji je na pot postavil težave s pomanjkanjem površinske tekoče vode, nuno potrebne za parni vlak, burjo in snežne zamete. Težave je premagal nov način gradnje s prehodom preko dolin z nasipi. Južna železnica tako še danes velja za enega največjih projektov v zgodovini tega dela Evrope.

Reka Reka je skozi tisočletja za seboj puščala nešteto vodnih izvirov. Ob gradnji železnice so jih odkrili in nastala je kulturna dediščina vodnih virov Južne železnice.

Zgodbe o prometu v preteklosti pišejo tudi vodne postaje za oskrbovanje parnih lokomotiv. V začetku obratovanja Južne železnice je bila vsaka postaja med Ljubljano in Trstom tudi vodna postaja. Na vsaki vodni postaji je bilo treba dnevno zagotavljati več kot 300 kubičnih metrov vode.

---