Slabo stanje ribjega staleža v Jadranu problem tudi za ribiče

Rezultati ocen staležev nekaterih pomembnejših vrst rib na ravni Jadranskega morja že več let kažejo na slabo stanje, ugotavljajo na zavodu za ribištvo. Vzroki tičijo v glavnem v prekomernem ribolovu, verjetno pa so prisotni še drugi vzroki. Upad ribjega staleža predstavlja tudi problem za slovenske poklicne ribiče, ki vse teže shajajo.

V Jadranskem morju je v zadnjih letih v celoletnem povprečju 
opaziti zmanjšanje ribjega fonda, kar se odraža tudi v 
položaju ribičev. Foto: Zdravko Primožič/FPA
V Jadranskem morju je v zadnjih letih v celoletnem povprečju opaziti zmanjšanje ribjega fonda, kar se odraža tudi v položaju ribičev. Foto: Zdravko Primožič/FPA

ISTRA > V Jadranu je veliko število vrst, ki jih obravnavamo kot deljene staleže oziroma ko ribištva več držav lovijo isti stalež. Stanje posameznega jadranskega staleža nato vpliva tudi na razpoložljivost te vrste na lokalni ravni, je pojasnil vodja oddelka za morsko ribištvo pri Zavodu za ribištvo Slovenije Bojan Marčeta.

“Na ravni Jadranskega morja potekajo letne ocene staležev nekaterih pomembnejših vrst: sardela, sardon, oslič, morski list. Rezultati že več let kažejo na slabo stanje teh staležev,” ugotavlja Marčeta. Po njegovih besedah se slabo stanje odraža tako v zmanjšanem številu rib kakor tudi v velikostni strukturi populacij. Slednja je taka, da je v njej prevladujejo nedorasli osebki, večjih, pomembnih za razmnoževanje, pa je čedalje manj.

Vzroki za tako stanje staležev tičijo v glavnem v prekomernem ribolovu, ocenjuje Marčeta. Kot dodaja, so verjetno tu še drugi vzroki, ki so manj raziskani, mednje pa lahko štejemo podnebne spremembe, pojav invazivnih tujerodnih vrst, onesnaževanje ter zmanjševanje habitatov, primernih za drst in odraščanje mladic.

Tudi piranski poklicni ribič Zlatko Novogradec ugotavlja, da je stanje vsako leto slabše, saj je v zadnjih letih v celoletnem povprečju opaziti zmanjšanje ribjega fonda.

To stanje se odraža tudi v položaju ribičev, pri čemer so po besedah Novogradca ob vseh dajatvah in prispevkih, ki jih morajo plačevati za opravljanje dejavnosti, v najslabšem položaju prav poklicni ribiči. Novogradec se zato boji, da bodo brez ustrezne državne pomoči na koncu obstali samo tisti ribiči, ki jim ribištvo predstavlja dopolnilno dejavnost.

Glede izplačil pomoči ribičem pa je po njegovem mnenju težava v tem, da je večina ribičev dolžna finančni upravi, saj nenazadnje ne morejo kriti vseh prispevkov iz dejavnosti.

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je že ob julijskem srečanju z ribiči ugotavljal precejšnje zmanjšanje ulova ter napovedal dogovor o modelu pomoči oziroma sofinanciranja ribičev v višini okoli 200.000 evrov.


Najbolj brano