S kakšnimi ukrepi bi županski kandidati olajšali življenje prebivalcev ob pristanišču?

Po nekaterih napovedih se bo Luka Koper do leta 2030 pospešeno razvijala, promet se bo skorajda podvojil in s tem tudi moteči vplivi na življenje Koprčanov. Pristanišče in mesto sta seveda neločljivo povezana, takšno sobivanje pa prinaša tako prednosti kot izzive. Vsi kandidati se strinjajo, da mora biti tudi zaradi tega Luka predvsem družbeno odgovorno podjetje.

KOPER > Koprskim županskim kandidatom smo zastavili vprašanje o sobivanju mesta in Luke Koper ter jih prosili, naj naštejejo tri ukrepe, ki bi jih uvedli za olajšanje življenja prebivalcev ob pristanišču.

Vsi sogovorniki menijo, da bi morali s “hitrimi” naložbami najprej poskrbeti za zmanjšanje hrupa. Marjan Križman(SD)bi dal zgraditi protihrupne ograje, hrupne dejavnosti bi preselil na druge lokacije pristanišča, prizadetim prebivalcem pa bi po njegovem prepričanju morali izplačati odškodnine. Slednje predlaga tudi Nevio Miklavčič (SLS).

Križman bi uvedel stalni monitoring hrupa in prašnih delcev ter z izsledki seznanjal prebivalce. Enako meni Olga Franca (Gibanje Skupaj), ki ocenjuje, da bi moral občinski svet sprejeti operativni program varstva pred hrupom. Viktor Markežič (SMC) bi se zavzemal tudi za spremembo uredbe o hrupu.

Luška koncesnina za protihrupne ukrepe

Danijel Sertić (NSi) je bil natančen - protihrupni zid bi postavil v mestnem predelu Bošadraga. Gašpar Gašpar Mišič (lista Naš kraj s podporo ZZP) bi iz namenskih virov subvencioniral obnovo in izolacijo pročelij ter zamenjavo oken v najožjem vplivnem območju. Valter Krmac (Oljka) bi za podobne ukrepe izboljšanja bivanja v mestu (poleg zamenjave oken še izboljšanje prezračevanja in znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) namenil večji del koncesijske dajatve.

S tem se strinjata tudi Markežič in Olga Franca, ki pa bi poleg prej naštetega koncesnino porabila še za dodatno preverjanje in zagotavljanje zdravja občanov, posebej otrok (škodljiv vpliv prahu). Zlatko Gombar (Dobra država) bi uvedel brezplačen ali subvencioniran zdravniški pregled občanov za odkrivanje povzročiteljev motenj spanja. Silvano Radin (SDS) pa ob tem izpostavlja zlasti problematiko prašnih emisij premoga v zrak in morje. Križman bi na tem področju uvedel strožje ukrepe za varovanje okolja.

Aleš Bržan (lista Aleša Bržana) bi ukrepe, kot so zvočne in svetlobne pregrade ter morebitna pomoč pri selitvi stanovalcev, ki so najbolj podvrženi vplivom pristanišča, skrbno pretehtal po pogovorih med stroko, prebivalci, Luko in občino. Boris Popovič (KJN in SZV) spomni, da sta občina in Luka Koper letos podpisali dogovor, s katerim se je slednja obvezala vsako leto zagotoviti 200.000 evrov za okoljski sklad za posege na objektih občanov, s čimer bi omilili negativne vplive iz pristanišča. “Obenem bomo spodbujali dejavnosti Luke za elektrifikacijo privezov za ladje, kar bo dokončno rešilo problem prekomernega hrupa,” napoveduje zdajšnji župan. Enak pogled imata tudi Mišič in Miklavčič.

Vsi za nov vhod in kamionski terminal

Pričakovano vsi kandidati opozarjajo na nujnost novega vhoda v pristanišče in ureditev kamionskega terminala. Olga Franca predlaga, da bi slednjega umestili bodisi na območje Bivija ali Sermina.

Križman podpira izvedbo pomolov v skladu z državnim prostorskim načrtom. Popovič ob tem napoveduje, da bodo v času gradnje oziroma podaljšanja prvega pomola zahtevali od Luke Koper natančen načrt dela, izvajanje monitoringa hrupa in redno obveščanje najbolj prizadetih krajanov.

Sertić bi Luko širil na Ankaransko bonifiko. “Ne bi pa dovolil podaljševanja prvega pomola. Naj širijo drugi in tretji pomol maksimalno v dolžini prvega. Obenem bi spodbudil čimprejšnjo gradnjo potniškega terminala,” pravi. Krmac bi v sodelovanju z vodstvom Luke poiskal rešitev za podaljšanje prvega pomola v notranjost pristanišča. Radin ocenjuje, da je Luka dosegla točko, ko bi nadaljnje širjenje v morje in mestno jedro pomenilo veliko ekološko obremenitev za občane.

Dvigniti kakovost pretovora

Alan Medveš (Levica) se pri razmišljanju o dolgoročnem razvoju pristanišča sprašuje predvsem, “koliko, če sploh, ga širiti in kakšen tovor želimo v njem.” Markežič bi si prizadeval za dvig kakovosti pretovora in s tem tudi prihod novejših tovornih ladij, ki imajo manjše vplive na okolje. Gombar bi dosledno spremljal pretovor sipkih tovorov. “Če bi opazil trend večanja količine škodljivih snovi v okolici, bi Luko na to opozoril in jo javno pozval k dokončni opustitvi te dejavnosti. Zahteval bi tudi premestitev kompostarne,” pravi.

Povsem samosvoj pa je pogled Marka Breclja (Akacije), ki bi najprej razpisal referendum, na katerem bi se Koprčani in Ankarančani izrekli o vključevanju Luke Koper v logistično mrežo vojaške organizacije NATO. “Pod vodstvom občine in z denarno podporo Luke bi morali ustanoviti raziskovalno središče neonesnažujočih načinov pretovora. Nujno pa bi morali vzpostaviti poslovno diskreten nadzor civilne družbe nad delovanjem pristanišča,” je nazoren.

---