“Obleka, ki jo spet uporabimo, je najboljša”

Na pobudo Petre Matos, znane slovenske okoljevarstvenice, ki že šest let živi v slovenski Istri, so v bertoški enoti Vrtca Koper kot prvi uvedli izmenjavo otroških oblačil v prostorih vrtca.

V bertoškem vrtcu so na voljo izmenjevalni kotički, kjer velja zgolj 
eno pravilo: prinesi, kar ti je odveč, in (ali) odnesi, kar ti pride 
prav.  Foto: Ilona Dolenc
V bertoškem vrtcu so na voljo izmenjevalni kotički, kjer velja zgolj eno pravilo: prinesi, kar ti je odveč, in (ali) odnesi, kar ti pride prav.  Foto: Ilona Dolenc

BERTOKI > Garderobe vrtca Bertoki - Cicikorak so od začetka meseca opremljene s kartonastimi škatlami in vabilom staršem, naj vanje odložijo oblačila, ki so jih otroci prerasli, oziroma odnesejo, kar jim pride prav. Vodstvo vrtca se je tako odzvalo na pobudo Petre Matos, okoljevarstvenice in mamice dveh malčkov, ki obiskujeta ta vrtec.

Preprana oblačila bolj zdrava kot nova

“Najboljša obleka je tista, ki jo ponovno uporabimo, ne tista, ki jo kupimo. Tudi tekstilna industrija ima namreč velik negativen vpliv na okolje. Poleg tega so preprana oblačila za otroka veliko bolj zdrava kot nova,” pravi Petra Matos. Izmenjavo oblačil je predlagala predvsem iz okoljevarstvenega vzgiba. “Da bi prihajalo do čim večjega pretoka dobrin,” pojasnjuje.

Petra Matos

Trajnostni park Istra

“Tekstilna industrija ima velik negativen vpliv na okolje. Poleg tega so preprana oblačila za otroka veliko bolj zdrava kot nova.”

Matosova, ki si je pred leti prizadevala dvigniti ekološko zavest Slovencev v okviru društva Ekologi brez meja in projekta Očistimo Slovenijo, zadnjih šest let nadaljuje to poslanstvo skozi projekt Trajnostni park Istra. “V okviru Parka Istra že leta pripravljamo izmenjave oblačil in igrač. Nedavno nam je po izmenjavi v okviru koprskega Dneva zdravja ostalo precej otroških oblačil, zato sem v vrtcu vprašala, če bi lahko vzpostavili izmenjavo v prostoru pred igralnico. Vesela sem, da so predlog sprejeli in kotičke za izmenjavo oblačil vzpostavili v vseh garderobah v vrtcu,” je zadovoljna Matosova.

“Dobre ideje vselej z veseljem podpremo, če so le izvedljive. Sploh pa tiste, ki so trajnostno in ekološko naravnane,” pravi ravnateljica Vrtca Koper Alenka Rušt, ki verjame, da bo to za starše dodatna spodbuda, da se otresejo predsodkov do uporabe rabljenih oblačil.

Poskusno uvedli vegetarijanske obroke

Želja po napredku v smeri trajnostnega razvoja je Matosovo vodila pri še enem predlogu, ki ga je na Vrtec Koper naslovila že septembra in z njim tudi uspela. Na njeno pobudo so v minulem šolskem letu v tem vrtcu poskusno uvedli pripravo vegetarijanskih obrokov za tiste, ki to želijo.

“Naša družina se prehranjuje vegetarijansko. Tako smo se odločili zaradi varstva okolja, saj je živinoreja ena tistih dejavnosti, ki najbolj negativno vplivajo na okolje. Menim, da bi morale tudi javne ustanove, kot so bolnice, vrtci in šole, prehrano prilagoditi smernicam trajnostnega razvoja. Mesno kosilo petkrat na teden in še dvakrat tedensko mesni zajtrk je preveč, to ni dobro ne za zdravje ne za okolje,” je prepričana Matosova.

Uvedba rednega vegetarijanskega jedilnika za večje število otrok bi za vrtec sicer pomenila veliko organizacijsko obremenitev, a so Matosovi kljub temu prišli naproti in poskusno zagnali pripravo vege obrokov, tudi zato, da bi ugotovili, kako se to obnese v kuhinji. “Letos smo takšen jedilnik sicer zagotavljali samo trem otrokom. Če bo v prihodnje povpraševanja več, se bomo temu skušali prilagoditi,” zatrjuje organizatorka prehrane v Vrtcu Koper Maja Knific.


Najbolj brano