Obalo med Koprom in Izolo so zavzeli šolarji in društva

Na desetmetrskih papirnatih polah, položenih na 2,24 kilometra obale med Koprom in Izolo, šolarji in društva rišejo svojo vizijo prihodnje ureditve. Ideje segajo od “miru pod drevesom” do diskoteke, adrenalinskega parka ter odrov in lokalov na splavih.

Odpri galerijo

KOPER > “Prišli smo zato, ker želimo sodelovati pri nastajanju novih vsebin te prečudovite obale. Tak aktivni pristop je tudi v duhu našega siceršnjega dela,” je povedala Remi Stefanelli iz Izobraževalnega centra Memory, ki med drugim izvaja projekt socialne aktivacije za lažji vstop na trg dela. Njihova nastajajoča risba je prevladujoče zeleno obarvana.

Le kaka senca in urejen dostop

Podobno vizijo so imeli tudi ustvarjalci iz Večgeneracijskega centra Morje, ki so kot likovna skupina pod mentorstvom Ljuba Parovela tudi prvič javno nastopili. “Naj obala ostane taka, kot je, brez betonskih hotelov in zgradb. Namenjena naj bo vsem! Morda naj poskrbijo le za kako senco in lažji dostop do morja ter za električni vlakec, s katerim se bodo lahko prevažali tisti, ki ne morejo hoditi ali kolesariti,” razmišlja sogovornik.

“Manj je več”

“Soočamo se z velikim pritiskom na obalni pas, ne samo Jadrana, pač pa vzdolž vsega Sredozemskega morja, kjer se bo v prihodnjih letih še ogromno zgradilo,” razlaga Robert Turk iz piranske območne enote Zavoda za varstvo narave. “Naš moto je - manj je več,” izpostavi in pri tem omeni, da je bil za to na evropski ravni sprejet tudi protokol za upravljanje z obalnim pasom v širini stotih metrov, ki naj bi zavaroval dragoceno naravno dediščino pred pretiranimi posegi. “Nisem najbolj naklonjen ideji otoka oziroma valobrana pred Izolo. Tako velik poseg v pasu 50 metrov od obale - četudi bi šlo za plavajočo strukturo - bi imel predvidoma negativni vpliv na morsko rastje, ki ima pomembno vlogo tako pri čiščenju morja in varovanju obale,” pojasni.

Barbara Opara, ki se je kot mnoga jutra tudi tokrat odpravila k obali, sicer ni sodelovala pri risanju, a natančno ve, kaj si želi. “Sem prihajam, ker sem rada v miru in poslušam morje. Morda naj posadijo le kakšno drevo,” omeni. Mimogrede zmotimo kopalko na eni od skal pod sprehajalno potjo. “Če pridem službeno sem, se poleti včasih ustavim in zaplavam v morju. Lepo bi bilo, če bi zagotovili nekaj sence,” omeni udi Elena Komarova, ki sicer živi v Ljubljani.

Diskoteka, 'zipline', kino ...

Nekoliko naprej mladi na papirnato polo nanašajo barve. “Rišemo diskoteko za mlajše od 18 let, adrenalinski park z 'ziplineom' in kino pod zvezdami,” pove ekipa PUM-O, projekta za učenje mladih odraslih. V naslednji skupini so razposajeni sedmošolci iz Osnovne šole Antona Ukmarja. Zamislili so si električni vlakec z brezplačnim dostopom do interneta, s katerega bi potniki med drugim opazovali akvarij in lokale na splavih, kjer bi gostje sedeli kar na napihljivih blazinah.

“Vsekakor naj bo to prostor za mlade. Tu bi bili lahko koncerti, oder pa bi bil podolgovat na kopnem ali na splavu. No, kolesarsko stezo bi lahko tudi ozelenili,” je poln idej Artur Steffe in njegovi kolegi iz Kluba študentov občine Koper.

---